Školjke: Razlika med redakcijama

Školjke; Fosilni razpon: Kambrij - recentno
	; »Acephala« iz Haecklove Kunstformen der Natur, 1904
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Mollusca (mehkužci);
Razred:	Bivalvia; Linnaeus, 1758

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 12:14, 3. marec 2024

Okrajšave: APR = sprednja mišica nožnega retraktorja, ASA = sprednje območje razvrščanja, DH = hrbtni pokrov, LAD = levi sprednji kanal, LE = leva vpadnica, LPD = levi zadnji kanal, MG = srednja črevesna vreča, MT = manjša tiflozola, OES = požiralnik, PSA = zadnji kanal, RD = desni kanal, RE = desna vpadnica, RSA = desno območje razvrščanja, T = glavna tiflozola, VE = trebušna vpadnica. Širina vodoravnega polja znaša 13 mm.

Školjke (znanstveno ime Bivalvia) so razred živali iz debla mehkužcev. Zanje je značilen plašč, ki izloča dvodelno lupino. Polovici lupine sta na hrbtu povezani s sklepom in se nenehno povečujeta. Pri školjkah, ki so prirasle ali živijo na morskem dnu, lupini nista enake velikosti in oblike. V sklepu imajo zobce, ki jim omogočajo, da lupini trdno in tesno zaprejo z mišicami zapiralkami. Za razliko od npr. polžev, školjke nimajo glave. Njihove migetalke povzročajo vodni tok, ki kroži skozi telo. Ta s sabo prinaša lebdečo hrano, ki jo školjke odfiltrirajo. Prehranjujejo se s planktonom in organskim drobirjem.

Habitat

Nekatere so zarite v dno ali pa živijo na njem, druge se zajedajo v skalo ali les. Školjke lahko ostanejo pritrjene celotno življenje, vendar to ne velja za vse vrste. Nekatere med njimi so dobre plavalke in se lahko premikajo z enega mesta na drugo. Lahko pa se nahajajo tudi globoko v morju. Za školjke, ki rade rijejo po podlagi, je primeren mehki grez, ki se nahaja na globokomorskem dnu. Te školjke se prehranjujejo z organskimi ostanki, ki tonejo v globino.

Školjke v Jadranskem morju

V Jadranskem morju je do 60 različnih vrst školjk.^[1] Jadransko morje je nekoliko manj slano od ostalih, vendar so se školjke tamkajšnjim razmeram prilagodile. Največ jih živi na predelih, kamor še lahko prodre sončna svetloba.

Leščur

Leščur (znanstveno ime Pinna nobilis) je največja slovenska školjka.^[2] Živi v globini 2–20 m, med morsko travo in zarita v peščeno dno. Njena lupina je trikotne oblike in na površini ima krhke luskaste lamele. Te so izrazitejše pri mladih školjkah, odrasle jih nimajo. Notranjost je proti sredini biserna, sicer pa jantarjeve barve. Lupina je višja od 25 cm in lahko zraste tudi do 1 m. Zaradi svoje redkosti spada leščur med zakonsko zaščitene vrste. V priskledništvu z leščurjem pogosto živi rak leščurjeva kozica (znanstveno ime Pontonia pinnophylax). Kadar ta zazna nenadno spremembo, se umakne v školjko in jo s tem spodbudi, da se zapre.

Potopna barčica

Potopna barka ima v dolgem sklepu več kot 30 drobnih, skoraj enako velikih zobcev, ki na otip spominjajo na drobno žago. Notranji robovi lupine so izrazito narebreni. Školjka je dolga 3–4 cm in lahko v dolžino doseže največ 7 cm. Živi zakopana v pesku, njena hrana pa je plankton. Uporablja se tudi v prehrani, saj je meso zelo okusno.

Noetova barčica

Noetova barčica (znanstveno ime Arca noae) živi pritrjena na skalah. Prav tako kot potopna barka se noetova barčica prehranjuje s planktonom. Notranji robovi lupine so gladki, sama lupina pa je debela in nepravilno pravokotna. Zraste največ do 10 cm in spada med najokusnejše školjke.^[3]

Lepotka

Lepotka (znanstveno ime Callista chione) živi zakopana v peščeno dno v globini 1–10 m. Njena lupina je gladka in svetleča. Školjka je kostanjeve do svetlo opečnate barve. Na izjemno svetleči in gladki površini pa so temni koncentrični in radialni pasovi. Na vsaki polovici je v sklepu 4–6 zobcev. Školjka zraste največ do 10 cm, hrani se s planktonom. Lupino velikokrat uporabljajo za izdelavo različnih spominkov.^[4]

Rebrasta srčanka

Rebrasta srčanka (znanstveno ime Acanthocardia tuberculata) živi tik pod površino v peščenem dnu, od plitvin do 15 m globoko. Zaradi mišičaste noge lahko dobro skače. Njena lupina ima tri ali več temno rjavih koncentričnih pasov. Njen obris od strani spominja na srce. Običajno je velika 5–7 cm. Prehranjuje se s planktonom.

Sklici

↑ Kardelj; Jeršek (2016). Polži in školjke iz Jadranskega morja. Tehniška založba Slovenije.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
↑ Bajd, Barbara (2012). Moji prvi morski polži in školjke. Ljubljana, Hart.
↑ Bajd, Barbara (2012). Moji prvi morski polži in školjke. Ljubljana, Hart.
↑ Arthur, Alex (1993). Polži in školjke. Pomurska založba.

Viri

Kradelj Marjetka; Jeršek, Miha. Polži in školjke iz Jadranskega morja. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije 2016

Bajd, Barbara. Moji prvi morski polži in školjke. Ljubljana, Hart 2012.

Arthur, Alex. Polži in školjke. Murska Sobota, Pomurska založba 1993.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Školjke.

Museum of Paleontology - Museum of Paleontology, University of California, Berkeley
Bioerosion website at The College of Wooster Arhivirano 2008-12-02 na Wayback Machine.

Ta članek o mehkužcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Kardelj; Jeršek (2016). Polži in školjke iz Jadranskega morja. Tehniška založba Slovenije.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)

[:03-2] Bajd, Barbara (2012). Moji prvi morski polži in školjke. Ljubljana, Hart.

[:0-3] Bajd, Barbara (2012). Moji prvi morski polži in školjke. Ljubljana, Hart.

[4] Arthur, Alex (1993). Polži in školjke. Pomurska založba.

[1]

[2]

[3]

[4]

@@ Vrstica 11: / Vrstica 11: @@
 | classis_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758
 }}
+[[Slika:American malacological bulletin (1986) (17968295698).jpg|thumb|right|190px|Okrajšave: APR = sprednja mišica nožnega retraktorja, ASA = sprednje območje razvrščanja, DH = hrbtni pokrov, LAD = levi sprednji kanal, LE = leva vpadnica, LPD = levi zadnji kanal, MG = srednja črevesna vreča, MT = manjša tiflozola, OES = požiralnik, PSA = zadnji kanal, RD = desni kanal, RE = desna vpadnica, RSA = desno območje razvrščanja, T = glavna tiflozola, VE = trebušna vpadnica. Širina vodoravnega polja znaša 13 mm.]]
-'''Školjke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Bivalvia''') so [[razred (biologija)|razred]] [[živali]] iz [[deblo (biologija)|debla]] [[mehkužci|mehkužcev]]. Značilen zanje je [[plašč]], ki izloča dvodelno [[lupina|lupino]], polovici lupine sta na hrbtu povezani s [[sklep]]om. Z [[mišica]]mi zapiralkami žival zapre lupino. [[Migetalke]] delajo [[vodni tok]], ki kroži skozi telo; tok prinaša v vodi lebdečo hrano, ki jo školjke odfiltrirajo.
+'''Školjke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Bivalvia''') so [[razred (biologija)|razred]] [[živali]] iz [[deblo (biologija)|debla]] [[mehkužci|mehkužcev]]. Zanje je značilen plašč, ki izloča dvodelno [[Lupina|lupino]]. Polovici lupine sta na hrbtu povezani s [[Sklep|sklepom]] in se nenehno povečujeta. Pri školjkah, ki so prirasle ali živijo na morskem dnu, lupini nista enake velikosti in oblike. V sklepu imajo zobce, ki jim omogočajo, da lupini trdno in tesno zaprejo z [[Mišica|mišicami]] zapiralkami. Za razliko od npr. [[Polži|polžev]], školjke nimajo [[Glava|glave]]. Njihove migetalke povzročajo [[Vodotok|vodni tok]], ki kroži skozi telo. Ta s sabo prinaša lebdečo [[Hrana|hrano]], ki jo školjke odfiltrirajo. Prehranjujejo se s [[Plankton|planktonom]] in organskim drobirjem.
+== Habitat ==
+Nekatere so zarite v dno ali pa živijo na njem, druge se zajedajo v skalo ali [[les]]. Školjke lahko ostanejo pritrjene celotno življenje, vendar to ne velja za vse vrste. Nekatere med njimi so dobre plavalke in se lahko premikajo z enega mesta na drugo. Lahko pa se nahajajo tudi globoko v [[Morje|morju]]. Za školjke, ki rade rijejo po podlagi, je primeren mehki grez, ki se nahaja na globokomorskem dnu. Te školjke se prehranjujejo z organskimi ostanki, ki tonejo v globino.
+=== Školjke v Jadranskem morju ===
+V [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] je do 60 različnih vrst školjk.<ref>{{Navedi knjigo|title=Polži in školjke iz Jadranskega morja|last=Kardelj; Jeršek|first=|publisher=Tehniška založba Slovenije|year=2016|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Jadransko morje je nekoliko manj slano od ostalih, vendar so se školjke tamkajšnjim razmeram prilagodile. Največ jih živi na predelih, kamor še lahko prodre [[Sonce|sončna]] [[svetloba]].
+==== Leščur ====
+[[Slika:Pinnidae - Pinna nobilis.jpg|levo|sličica|200x200_pik|alt=|Leščur (''Pinna nobilis'')]]
+Leščur (znanstveno ime ''Pinna nobilis'') je največja slovenska školjka.<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Moji prvi morski polži in školjke|last=Bajd|first=Barbara|publisher=Ljubljana, Hart|year=2012|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> Živi v globini 2–20 m, med morsko travo in zarita v peščeno dno. Njena lupina je trikotne oblike in na površini ima krhke luskaste lamele. Te so izrazitejše pri mladih školjkah, odrasle jih nimajo. Notranjost je proti sredini biserna, sicer pa jantarjeve barve. Lupina je višja od 25 cm in lahko zraste tudi do 1 m. Zaradi svoje redkosti spada leščur med zakonsko zaščitene vrste. V [[Priskledništvo|priskledništvu]] z leščurjem pogosto živi rak leščurjeva kozica (znanstveno ime ''Pontonia pinnophylax)''. Kadar ta zazna nenadno spremembo, se umakne v školjko in jo s tem spodbudi, da se zapre.<br />
+==== Potopna barčica ====
+Potopna barka ima v dolgem sklepu več kot 30 drobnih, skoraj enako velikih zobcev, ki na otip spominjajo na drobno [[Žaga|žago]]. Notranji robovi lupine so izrazito narebreni. Školjka je dolga 3–4 cm in lahko v dolžino doseže največ 7 cm. Živi zakopana v [[Pesek|pesku]], njena hrana pa je plankton. Uporablja se tudi v prehrani, saj je [[meso]] zelo okusno.
+==== Noetova barčica ====
+[[Slika:Arca noae 198.JPG|sličica|200x200_pik|alt=|Noetova barčica (''Arca noae'')]]
+Noetova barčica (znanstveno ime ''Arca noae'') živi pritrjena na skalah. Prav tako kot potopna barka se noetova barčica prehranjuje s planktonom. Notranji robovi lupine so gladki, sama lupina pa je debela in nepravilno pravokotna. Zraste največ do 10 cm in spada med najokusnejše školjke.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Moji prvi morski polži in školjke|last=Bajd|first=Barbara|publisher=Ljubljana, Hart|year=2012|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>
+==== Lepotka ====
+[[Slika:800px-Fasolaro.jpg|sličica|200x200_pik|alt=|Lepotka (''Callista chione)'']]
+Lepotka (znanstveno ime ''Callista chione'') živi zakopana v peščeno dno v globini 1–10 m. Njena lupina je gladka in svetleča. Školjka je kostanjeve do svetlo opečnate barve. Na izjemno svetleči in gladki površini pa so temni koncentrični in radialni pasovi. Na vsaki polovici je v sklepu 4–6 zobcev. Školjka zraste največ do 10 cm, hrani se s planktonom. Lupino velikokrat uporabljajo za izdelavo različnih spominkov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Polži in školjke|last=Arthur|first=Alex|publisher=Pomurska založba|year=1993|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref>
+==== Rebrasta srčanka ====
+[[Slika:Cardiidae - Acanthocardia tuberculata.JPG|sličica|200x200_pik|alt=|Rebrasta srčanka (''Acanthocardia tuberculata)'']]
+Rebrasta srčanka (znanstveno ime ''Acanthocardia tuberculata'') živi tik pod površino v peščenem dnu, od plitvin do 15 m globoko. Zaradi [[Noga (mehkužci)|mišičaste noge]] lahko dobro skače. Njena lupina ima tri ali več temno rjavih koncentričnih pasov. Njen obris od strani spominja na [[srce]]. Običajno je velika 5–7 cm. Prehranjuje se s planktonom.
+==Sklici==
+{{sklici}}
+== Viri ==
+* Kradelj Marjetka; Jeršek, Miha. ''Polži in školjke iz Jadranskega morja''. Ljubljana, Tehniška založba Slovenije 2016
+* Bajd, Barbara. ''Moji prvi morski polži in školjke.'' Ljubljana, Hart 2012.
+* Arthur, Alex. ''Polži in školjke''. Murska Sobota, Pomurska založba 1993.
 == Zunanje povezave ==
 {{Kategorija v Zbirki|Bivalvia}}
 * [http://www.ucmp.berkeley.edu/ Museum of Paleontology] - Museum of Paleontology, University of California, Berkeley
-* [http://www.wooster.edu/geology/Bioerosion/Bioerosion.html Bioerosion website at The College of Wooster]
+* [http://www.wooster.edu/geology/Bioerosion/Bioerosion.html Bioerosion website at The College of Wooster] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081202232618/http://www.wooster.edu/geology/Bioerosion/Bioerosion.html |date=2008-12-02 }}
+{{normativna kontrola}}
-{{zoo-stub}}
+{{mollusc-stub}}
 [[Kategorija:Mehkužci]]
 [[Kategorija:Školjke|*]]
 [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
-{{normativna kontrola}}