Urejanje strani 1305

{{leto}}
'''1305''' ('''[[rimske številke|MCCCV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]].

== Dogodki ==
===Prva vojna za škotsko neodvisnost===
[[Slika:S_F-E-CAMERON_LONDON_WALLACE_MEMORIAL_STBARTS.JPG|thumb|right|280px|Spominska plošča Williamu Walleceu, Londonski Tower]] 
* [[5. avgust]] - Robroyston blizu [[Glasgow]]a: škotski plemič [[John de Menteith]], ki je - kot velika večina škotskega plemstva - prisegel zvestobo angleškemu kralju [[Edvard I. Angleški|Edvardu I.]], ujame nepazljivega [[William Wallace|Williama Wallecea]] med spanjem in ga izroči Angležem. 
* [[23. avgust]] - [[Tower of London|Londonski Tower]]: po hitrem sodnem postopku je s torturo<ref>[[en:Hanged, drawn and quartered]]</ref> '''usmrčen škotski narodni heroj [[William Wallace]].''' 
* september - Kralj Edvard I. izrazi nezaupanje do vplivnega in bogatega škotskega plemiča [[Robert Bruce|Roberta Brucea]], ko mu ukaže naj v trdnjavi [[grad Kildrummy|Kildrummy]] namesti angleški kroni zveste ljudi. ↓
* [[10. oktober]] → Edvard I. razveljavi dedno darovnico nekega plemiča, ki je v oporoki vse posesti predal Robertu Bruceu. [[1306]] ↔

===Konec [[francosko-flamska vojna|francosko-flamske vojne]] (1297-1305)===
* [[7. marec]] - V francoskem zaporu umre flandrijski grof [[Gvido Flandrijski|Gvido Dampierre]]. Nasledi ga najstarejši sin [[Robert III. Flandrijski|Robert III.]], ki je prav tako zaprt v Franciji. Namursko marko nasledi mlajši polbrat [[Ivan I. Namurski|Ivan I.]]
* [[23. junij]] - [[Sporazum iz Athis-sur-Orgeja]]: med francoskim kraljem [[Filip IV. Francoski|Filipom IV.]] in flandrijskim grofom Robertom III. je sklenjen mirovni sporazum, ki je v izrazito finančno škodo Flamcev, a jim priznava pravico do neodvisnosti. Flandrijska mesta [[Lille]], [[Douai]] in [[Orchies]] so priključena francoski kroni.
* julij - Iz gradu [[grad Chinon|Chinon]] je na prostost izpuščen flandrijski grof Robert III., ki se vrne v domovino. Flamci sicer z zadržki sprejmejo francoske pogoje, toda niso motivirani za nadaljevanje vojne.

===Bizantinsko cesarstvo===
* [[30. april]] - [[Edirne|Adrianopel]]: bizantinski (so)cesar [[Mihael IX. Paleolog]] ob pomoči najemniških [[Alani|Alanov]] preseneti manjšo četo najemniške [[Katalonska združba|Katalonske združbe]]. Njen voditelj [[Roger de Flor]] v boju pade. Da bi izkoristil ugoden trenutek Mihael IX. napade še vojaško bazo Združbe na [[Galipoli|Galipoliju]]. Katalonski najemniki utrpijo hude izgube, a vzdržijo napad. Nazadnje jim od 1.500 vitezov, kolikor so jih imeli, ko so vstopili v službo pri bizantinskem cesarju leta ← [[1303]], ostane 206 in od 4000 [[almogavar]]jev ostane 1.256. 
* julij - '''[[Bitka pri Aprosu]], Galipoli: odločujoča zmaga Katalonske združbe proti bizantinski vojski Mihaela IX. Paleologa,''' ki si ponovno pomaga z Alani in turkopoli.  V ključnem trenutku na stran Katalonske združbe preide bataljon [[turkopoli|turkopolov]]. Mihael IX. je v boju ranjen. 
** Po zmagi pri Aprosu začne Katalonska združba skupaj s pridruženimi turkopoli pleniti po Trakiji in Makedoniji, kar jo zaposluje naslednji dve leti. Med drugim oplenijo samostane na [[Gora Atos|gori Atos]]. 
* Krizo v Bizantinskem cesarstvu izkoristi še bolgarski car [[Teodor Svetoslav]], ki Bolgariji priključi obmejne dele severne Trakije.

===Ostalo===
* [[20. februar]] - V bližini Rima se po močnem deževju sesede spodnji in največji od treh antičnih umetnih jezov [[Jezovi Subiaco|Subiaco]], ki so bili zgrajeni v času rimskega cesarja [[Neron]]a (54–68). Jezovi so bili v tem času nevzdrževani in že močno načeti, piko na i pa je predstavljal manjši poseg dveh menihov, ki sta malenkostno poglobila strugo, da bi po obilnem deževju odvedla vodo s poplavljenega polja. Sledila je katastrofa z več kot 5  metrskim poplavnim valom.
* [[25. februar]] - Umrlega nadškofa Mainza in kneza-elektorja [[Gerhard II. iz Eppsteina|Gerharda II. iz Eppsteina]] nasledi [[Peter iz Aspelta]].
* [[4. april]] - Francoski kronski princ [[Ludvik X. Francoski|Ludvik X.]] je kronan za kralja Navare (I.). Istega leta se poroči z [[Margareta Burgundska (1290-1315)|Margareto Burgundsko]].
* [[5. junij]] - [[Perugia]]: po letu dni trajajoči sedisvakanci '''je ''in absentia'' za papeža izvoljen Francoz [[papež Klemen V.|Klemen V.]]'''<ref>krstno ime: Raymond Bertrand de Got. Novi papež niti ni bil kardinal, za čas konklav pa se je nahajal v domačem Bordeauxu v Franciji.</ref> 
* [[19. maj]] - [[Sporazum v Elcheju]], Španija: aragonski kralj [[Jakob II. Aragonski|Jakob II.]] in kastiljski kralj [[Ferdinand IV. Kastiljski|Ferdinand IV.]] revidirata sprazum sklenjen v [[Sporazum v Torrellasu|Torrellasu]] izpred leto dni poprej. Aragonska krona vrne Kastiliji pomembno pristanišče [[Cartagena, Španija|Cartageno]].  
* [[21. junij]] - Umrlega češkega in poljskega kralja [[Venčeslav II. Češki|Venčeslava II. Pržemisla]], ki velja za enega najpomembnejših čeških kraljev, nasledi dosti manj sposobni sin [[Venčeslav III. Češki|Venčeslav III.]], ki se ob očetovi smrti popolnoma odreče zahtevi po madžarski kroni Svetega Štefana in jo proda bavarskemu vojvodi [[Oton III. Bavarski|Otonu III. Wittelsbaškemu]].  
* [[18. november]] - Umrlega bretonskega vojvodo [[Ivan II. Bretonski|Ivana II.]] nasledi sin [[Artur II. Bertonski|Artur II.]]
* [[14. november]] - [[Lyon]]: francoski kralj [[Filip Lepi]] zahteva obredno posvetitev novega papeža Klemena V. v Lyonu. Potisnjen v kot papež tudi pristane na kraljev diktat, še več - papežev prvi ukrep je imenovanje desetih novih kardinalov, ki so vsi Francozi, z izjemo enega Angleža. Štirje od Francozov so njegovi nečaki.
* [[6. december]]:
**[[Kijev]]: umrlega kijevskega metropolita [[Maksim Kijevski|Maksima]] nasledi [[Peter iz Moskve]]. [[1325]] ↔
**[[Székesfehérvár]], Madžarska: sporno kronanje Otona III. Wittelsbaškega za novega madžarskega kralja. Oton III. se na Madžarsko pretihotapi oblečen v trgovca. Ob kronanju prevzame ime Béla V.. Večina ogrskega plemstva ga ne prizna za kralja, pač pa se nagiba na stran prej nepriljubljenega neapeljsko-anžujskega kandidata [[Karel I. Ogrski|Karla Roberta]], ki ima absolutno podporo na jugu.
* Ciper: umrlega velikega mojstra vitezov [[hospitalci|hospitalcev]] [[Guillaume de Villaret|Guillaumeja de Villareta]] nasledi nečak [[Foulques de Villaret]], 25. veliki mojster po [[seznam velikih mojstrov vitezov hospitalcev|seznamu]].
* [[Ilkanat]]: kan [[Oldžeijtu]] preseli prestolnico iz [[Tabriz]]a v [[Sultanija|Sultanijo]]<ref>blizu [[Teheran]]a</ref>.
* [[Čagatajski kanat]]: začetek odprtih sovražnosti med čagatajskim kanom [[Duva|Duvo]] in vladarjem zahodnega Čagataja [[Čapar]]jem. [[1206]] ↔
* Umrlega vladarja Malijskega cesarstva [[Gao (malijski vladar)|Manso Gao]] nasledi sin [[Mohamed ibn Gao]].

== Rojstva ==
* [[29. september]] - [[Henrik XIV. Bavarski|Henrik XIV.]], vojvoda Spodnje Bavarske († [[1339]])
; Neznan datum
* [[Ašikaga Takauči]], japonski šogun († [[1358]])
* [[Elizabeta Poljska]], ogrska kraljica, poljska regentinja († [[1380]])
* [[Gao Ming (literat)|Gao Ming]], kitajski literat († [[1370]]) 
* [[Izabela Aragonska (1305-1330)|Izabela Aragonska]], nemška kraljica († [[1330]])
* [[Konstanca Aragonska (1305-1344)|Konstanca Aragonska]], sicilska kraljica, armenska kraljica († [[1344]])
* [[Pšemisl II. Głogowski]], poljski plemič, vojvoda Głogówa († [[1331]])
* [[Richard Kilvington]], angleški filozof in kozmolog († [[1361]])

== Smrti ==
[[Slika:V%C3%A1clavII.jpg|thumb|right|250px|Venčeslav II. (češko Václav II.) s češko in poljsko krono]] 
* [[17. januar]] - [[Roger iz Laurije]], sicilsko-aragonski admiral (* [[1250]])
* [[25. februar]] - [[Gerhard II. iz Eppsteina]], mainški nadškof, knez-elektor (* [[1230]])
* [[1. marec]] - [[Blanka Francoska (1278-1305)|Blanka Francoska]], avstrijska in štajerska vojvodinja (* [[1278]])
* [[7. marec]] - [[Gvido Flandrijski|Gvido Dampierre]], flandrijski grof, namurski markiz (* [[1226]])
* [[2. april]] - [[Ivana I. Navarska]], šampanjska grofica, navarska kraljica<ref>oboje iure uxoris</ref>, francoska kraljica (* [[1273]]) 
* [[30. april]] - [[Roger de Flor]], italijanski pustolovec, pirat, vojskovodja, grof Malte (* [[1267]])
* [[21. junij]] - [[Venčeslav II. Češki]], kralj Češke, kralj Poljske, vojvoda Krakowa (* [[1271]])
* [[23. avgust]] - [[William Wallace]], škotski narodni heroj (* [[1270]])
* [[26. avgust]] - [[Valter iz Winterburna]], angleški teolog in filozof, spovednik kralja Edvarda I. 
* [[10. september]] - [[Nikolaj iz Tolentina]], italijanski mistik, svetnik (* [[1246]])
* [[4. oktober]] - cesar [[Kamejama (japonski cesar)|Kamejama]], 90. japonski cesar (* [[1249]])
* [[18. november]] - [[Ivan II. Bretonski|Ivan II.]], bretonski vojvoda (* [[1239]])
* [[6. december]] - [[Maksim Kijevski]], ruski metropolit

; Neznan datum 
* [[Aldimir]], kranski despot (* ni znano)
* [[Ivan IV. Dukas Laskaris]], nikejski cesar (* [[1250]])
* [[Jožef ben Abraham Gikatila]], španski judovski mistik in rabin (* [[1248]])
* [[Gao (malijski vladar)|Gao]], malijski vladar
* [[Guillaume de Villaret]], 24. veliki mojster vitezov hospitalcev
* [[Mojzes iz Leona]], španski judovski mistik in rabin (* [[1250]])
* [[Qian Xuan]], kitajski slikar (* [[1235]])

==Opombe==
{{opombe}}

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 1305|*]]