Badia Fiesolana: Razlika med redakcijama

Badia Fiesolana
Badia Fiesolana
	Badia Fiesolana
	43°48′11.08″N 11°16′59.07″E / 43.8030778°N 11.2830750°E
Kraj	Fiesole, Toskana
Verska skupnost	Rimskokatoliška (1025)
Zgodovina
Status	samostan
Posvečena	sv. Jernej
Arhitektura
Vrsta arhitekture	samostan
Slog	Renesančna arhitektura
Konec gradnje	1456

Pregledujte zgodovino interaktivno

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Trenutna redakcija s časom 15:37, 25. maj 2024

Samostan sv. Jerneja, (italijansko badia di San Bartolomeo)^[1] bolj znan kot badia Fiesolana, je kraj katoliškega bogoslužja zunaj mesta Fiesole, v kraju San Domenico, v metropolitanskem mestu Firence in škofije Fiesole.

Badia je priljubljena kontrakcija besede samostan. V Firencah in njeni okolici je bilo pet samostanov, ki stojijo na kardinalnih točkah mesta: na severu Badia Fiesolana, na zahodu Badia a Settimo, na jugu samostan San Miniato, na vzhodu Badia a Ripoli in v središču Badia Florentine.

Zgodovina

V letih 1025-1028 je bil na mestu, kjer je nekoč stal oratorij svetih Petra in Romola]], zgrajen samostan (ali kot pove že ime badia), posvečen sv. Jerneju. Med letoma 1456 in 1467 je bil kompleks dograjen v današnje stanje.

Opis

Zunanjost

Pročelje cerkve, ki gleda na veliko pokopališče, se zdi večinoma nedokončano. V njenem spodnjem delu, v prostoru portala, pa je še vedno mogoče videti lepo romansko pročelje. V celoti iz belega in zelenega marmorja je z vencem razdeljena na dve ravni: na spodnjem nivoju so trije slepi okrogli loki, podprti s stebri (portal je v osrednjem oboku); na zgornjem nivoju pa so tri okna pravokotne oblike. Renesančni dodatek v fasadi je neznanega avtorja.

Notranjost

V notranjosti je cerkev videti kot velik in prostoren tempelj v renesančnem slogu z tlorisom latinskega križa. Glavno ladjo ločujejo od obeh stranskih, po višini in širini manjših od glavne, štirje loki, ki so na vsaki strani podprti s stebri. Iz presečišča štirih obokov ladje, transepta in apside izhaja eleganten rebrasti obok z Medičejskim grbom v sredini, ki je viden tudi v oboku apside.

Na zadnji steni transepta sta prislonjena dva velika stranska oltarja, ki vsebujeta, uokvirjeni med dvema mogočnima korintskima stebroma, dve sliki, ki prikazujeta Križanje Bernardina Campija, vzet iz milanske cerkve San Giovanni dei Genovesi (v levem transeptu, iz izmenjave del med Firencami in Dunajem leta 1793) in Bičanje Jezus na florentinskem območju (v desnem transeptu). Nazadnje, v središču globoke pravokotne apside, osvetljene s štirimi velikimi okni - vključno z oknom z vrtnico - je oltar iz barvnega marmorja, ki ga je leta 1610 izdelal Giovan Battista Cennini po zasnovi Pietra Tacca.

Samostan

Desno je nekdanji samostan, danes sedež Evropskega univerzitetnega inštituta. Iz renesančnega križnega hodnika se vstopi v refektorij s fresko Giovannija da San Giovannija, ki prikazuje Kristusa, ki ga hranijo angeli (1629).

Galerija

Badia Fiesolana
Glavni oltar, Giovan Battista Cennini
Renesančni krstilnik, Francesco di Simone Ferrucci in Gregorio di Lorenzo
Renesančni križni hodnik
Nekdanji samostan

Sklici

↑ G. Giacomelli, p. 61.

Literatura

Gabriele Giacomelli, Antonio Squarcialupi e la tradizione organaria in Toscana, Roma, Torre d'Orfeo, 1992, ISBN 8885147283.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Badia Fiesolana.

Fonte: scheda nei "Luoghi della Fede", Regione Toscana

[1] G. Giacomelli, p. 61.

[1]

@@ Vrstica 4: / Vrstica 4: @@
 | image                = Badia fiesolana, facciata 01.JPG
 | pushpin map            =Italija
-| coordinates = {{coord|43|48|11.08|N|11|16|59.07|E|display=title|type:landmark_region:IT}}
+| coordinates = <!-- wp coord -->
 | location              = [[Fiesole]], [[Toskana]]
 | denomination =Rimskokatoliška (1025)
@@ Vrstica 21: / Vrstica 21: @@
 | logo                  =
 }}
-[[Slika: Monterinaldi, vista su fesole 03 badia fiesolana.JPG|thumb| Badia Fiesolana]]
-'''Samostan sv. Jerneja''', (italijansko ''badia di San Bartolomeo'')<ref>G. Giacomelli, p. 61.</ref> bolj znan kot '''badia Fiesolana''', je kraj katoliškega bogoslužja zunaj mesta [[Fiesole]g, v kraju San Domenico, v [[Metropolitansko mesto Firence|metropolitanskem mestu Firence]g in škofije Fiesole.
+'''Samostan sv. Jerneja''', ({{jezik-it|badia di San Bartolomeo}})<ref>G. Giacomelli, p. 61.</ref> bolj znan kot '''badia Fiesolana''', je kraj katoliškega bogoslužja zunaj mesta [[Fiesole]], v kraju San Domenico, v [[Metropolitansko mesto Firence|metropolitanskem mestu Firence]] in škofije Fiesole.
 ''Badia'' je priljubljena kontrakcija besede samostan. V Firencah in njeni okolici je bilo pet samostanov, ki stojijo na kardinalnih točkah mesta: na severu Badia Fiesolana, na zahodu Badia a Settimo, na jugu samostan San Miniato, na vzhodu Badia a Ripoli in v središču Badia Florentine.
 == Zgodovina ==
 V letih 1025-1028 je bil na mestu, kjer je nekoč stal [[oratorij (cerkev)|oratorij]] svetih Petra in Romola]], zgrajen [[samostan]] (ali kot pove že ime ''badia''), posvečen sv. Jerneju. Med letoma 1456 in 1467 je bil kompleks dograjen v današnje stanje.
 == Opis ==
@@ Vrstica 38: / Vrstica 35: @@
 === Notranjost ===
 [[File:Badia fiesolana, interno 01.JPG|thumb|Notranjost]]
-V notranjosti je cerkev videti kot velik in prostoren tempelj v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]g z tlorisom [[latinski križ|latinskega križa]g. Glavno [[cerkvena ladja|ladjo]g ločujejo od obeh stranskih, po višini in širini manjših od glavne, štirje loki, ki so na vsaki strani podprti s stebri. Iz presečišča štirih obokov ladje, [[transept]]a in [[apsida|apside]g izhaja eleganten rebrasti obok z [[Medičejci|Medičejskim]] grbom v sredini, ki je viden tudi v oboku apside.
+V notranjosti je cerkev videti kot velik in prostoren tempelj v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] z tlorisom [[latinski križ|latinskega križa]]. Glavno [[cerkvena ladja|ladjo]] ločujejo od obeh stranskih, po višini in širini manjših od glavne, štirje loki, ki so na vsaki strani podprti s stebri. Iz presečišča štirih obokov ladje, [[transept]]a in [[apsida|apside]] izhaja eleganten rebrasti obok z [[Medičejci|Medičejskim]] grbom v sredini, ki je viden tudi v oboku apside.
 Na zadnji steni transepta sta prislonjena dva velika stranska oltarja, ki vsebujeta, uokvirjeni med dvema mogočnima korintskima stebroma, dve sliki, ki prikazujeta ''Križanje'' Bernardina Campija, vzet iz milanske cerkve San Giovanni dei Genovesi (v levem transeptu, iz izmenjave del med Firencami in Dunajem leta 1793) in ''Bičanje Jezus'' na florentinskem območju (v desnem transeptu). Nazadnje, v središču globoke pravokotne apside, osvetljene s štirimi velikimi okni - vključno z oknom z vrtnico - je oltar iz barvnega marmorja, ki ga je leta 1610 izdelal Giovan Battista Cennini po zasnovi Pietra Tacca.
 == Samostan ==
-Desno je nekdanji samostan, danes sedež Evropskega univerzitetnega inštituta. Iz renesančnega [[križni hodnik|križnega hodnika]] se vstopi v [[refektorij]] s [[freska|fresko]g Giovannija da San Giovannija, ki prikazuje ''Kristusa, ki ga hranijo angeli'' (1629).
+Desno je nekdanji samostan, danes sedež Evropskega univerzitetnega inštituta. Iz renesančnega [[križni hodnik|križnega hodnika]] se vstopi v [[refektorij]] s [[freska|fresko]] Giovannija da San Giovannija, ki prikazuje ''Kristusa, ki ga hranijo angeli'' (1629).
 == Galerija ==
 <gallery mode="packed">
+Slika: Monterinaldi, vista su fesole 03 badia fiesolana.JPG|Badia Fiesolana
 File:Badia fiesolana, interno, altare maggiore di Giovan Battista Cennini su disegno di Pietro Tacca, 1610.JPG|Glavni oltar, Giovan Battista Cennini
 File:Badia fiesolana, sagrestia, lavabo rinascimentale.JPG|Renesančni krstilnik, Francesco di Simone Ferrucci in Gregorio di Lorenzo