Cerkev sv. Mihaela na Barju: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
m povezava |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''[[Cerkev]] [[Sveti Mihael|svetega Mihaela]]''' v [[Črna vas|Črni vasi]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] cerkev, ki spada pod [[župnija Ljubljana - Barje|župnijo Ljubljana - Barje]]. |
'''[[Cerkev]] [[Sveti Mihael|svetega Mihaela]]''' v [[Črna vas|Črni vasi]] na [[Ljubljansko barje|Ljubljanskem barju]] je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] cerkev, ki spada pod [[župnija Ljubljana - Barje|župnijo Ljubljana - Barje]]. |
||
Cerkev je nastala na pobudo trnovskega [[župnik]]a [[Fran Saleški Finžgar|Frana Saleškega Finžgarja]] in Plečnikovega nečaka [[katehet]]a Karla Matkoviča. Najprej je bila mišljena kot začasna cerkev, kar izdaja tudi način zidave, saj je razen vznožja cerkve, ki je kamnito, vse ostalo izdelano v lesu. Tako, da bi ob načrtovani kasnejši dozidavi oziroma nadzidavi cerkve ostal kamnit spodnji del, zgornji pa bi se pozidal na novo. Zaradi močvirnih tal stoji cerkev na [[pilot (gradbeništvo)|pilotih]], do [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] v 1. nadstropju vodi dostop v obliki mostu. Zunanji zidovi so (kot pri [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in Univerzitetni knjižnici]]) poživljeni z vložki iz [[opeka|opeke]]. To pa ni edina podobnost s stavbo NUK, tudi prej omenjena zasnova, se pravi stopniščni dostop postavljen pravokotno na cerkveno ladjo, izhaja iz iste ideje kot stopnišče oblečeno v črn podpeški apnenec, ki vodi do velike čitalnice NUK. Značilen je odprt zvonik. |
Cerkev je nastala na pobudo trnovskega [[župnik]]a [[Fran Saleški Finžgar|Frana Saleškega Finžgarja]] in [[Jože Plečnik|Plečnikovega]] nečaka [[katehet]]a Karla Matkoviča. Najprej je bila mišljena kot začasna cerkev, kar izdaja tudi način zidave, saj je razen vznožja cerkve, ki je kamnito, vse ostalo izdelano v lesu. Tako, da bi ob načrtovani kasnejši dozidavi oziroma nadzidavi cerkve ostal kamnit spodnji del, zgornji pa bi se pozidal na novo. Zaradi močvirnih tal stoji cerkev na [[pilot (gradbeništvo)|pilotih]], do [[cerkvena ladja|cerkvene ladje]] v 1. nadstropju vodi dostop v obliki mostu. Zunanji zidovi so (kot pri [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodni in Univerzitetni knjižnici]]) poživljeni z vložki iz [[opeka|opeke]]. To pa ni edina podobnost s stavbo NUK, tudi prej omenjena zasnova, se pravi stopniščni dostop postavljen pravokotno na cerkveno ladjo, izhaja iz iste ideje kot stopnišče oblečeno v črn podpeški apnenec, ki vodi do velike čitalnice NUK. Značilen je odprt zvonik. |
||
Cerkvena ladja ima vzdolžno os krajšo od prečne in [[oltar]] v sredini prostora. Pri zasnovi [[Notranjost]]i je uporabil [[material]]e in oblike [[okrasje|okrasja]], ki izhajajo iz [[ljudsko stavbarstvo|ljudskega stavbarstva]]. Predvsem, pa je ureditev notrnanjščine posledica skromnih sredstev namenjenih zidavi. Tako je recimo za nekatere podporne stebre uporabil kar navadne kanalizacijske cevi, večina opreme v cerkvi pa je lesena. |
Cerkvena ladja ima vzdolžno os krajšo od prečne in [[oltar]] v sredini prostora. Pri zasnovi [[Notranjost]]i je uporabil [[material]]e in oblike [[okrasje|okrasja]], ki izhajajo iz [[ljudsko stavbarstvo|ljudskega stavbarstva]]. Predvsem, pa je ureditev notrnanjščine posledica skromnih sredstev namenjenih zidavi. Tako je recimo za nekatere podporne stebre uporabil kar navadne kanalizacijske cevi, večina opreme v cerkvi pa je lesena. |
||
Redakcija: 13:06, 23. junij 2007
Cerkev svetega Mihaela v Črni vasi na Ljubljanskem barju je rimskokatoliška cerkev, ki spada pod župnijo Ljubljana - Barje.
Cerkev je nastala na pobudo trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in Plečnikovega nečaka kateheta Karla Matkoviča. Najprej je bila mišljena kot začasna cerkev, kar izdaja tudi način zidave, saj je razen vznožja cerkve, ki je kamnito, vse ostalo izdelano v lesu. Tako, da bi ob načrtovani kasnejši dozidavi oziroma nadzidavi cerkve ostal kamnit spodnji del, zgornji pa bi se pozidal na novo. Zaradi močvirnih tal stoji cerkev na pilotih, do cerkvene ladje v 1. nadstropju vodi dostop v obliki mostu. Zunanji zidovi so (kot pri Narodni in Univerzitetni knjižnici) poživljeni z vložki iz opeke. To pa ni edina podobnost s stavbo NUK, tudi prej omenjena zasnova, se pravi stopniščni dostop postavljen pravokotno na cerkveno ladjo, izhaja iz iste ideje kot stopnišče oblečeno v črn podpeški apnenec, ki vodi do velike čitalnice NUK. Značilen je odprt zvonik.
Cerkvena ladja ima vzdolžno os krajšo od prečne in oltar v sredini prostora. Pri zasnovi Notranjosti je uporabil materiale in oblike okrasja, ki izhajajo iz ljudskega stavbarstva. Predvsem, pa je ureditev notrnanjščine posledica skromnih sredstev namenjenih zidavi. Tako je recimo za nekatere podporne stebre uporabil kar navadne kanalizacijske cevi, večina opreme v cerkvi pa je lesena.