Urejanje strani Difilobotrij

{{Taksonomka
| name = ''Diphyllobothrium''
| image = Diphyl proglottidE.JPG
| image_width = 200px
| image_caption = Odrivki (proglotide) trakulje vrste ''D. latum''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Platyhelminthes]] (ploski črvi)
| classis = [[Cestoda]] (trakulje)
| subclassis = [[Eucestoda]]
| ordo = [[Pseudophyllidea]]
| familia = [[Diphyllobothriidae]]
| genus = '''''Diphyllobothrium'''''
| subdivision_ranks = Vrste
| subdivision = 
''D. latum''<br>
''D. pacificum''<br>
''D. cordatum''<br>
''D. ursi''<br>
''D. dendriticum''<br>
''D. lanceolatum''<br>
''D. dalliae''<br>
''D. yonagoensis''<br>
''D. nihonkaiense''=''D. klebanovskii''}}

'''Difilobotrij''' ([[znanstveno ime]] '''''Diphyllobothrium''''') je [[rod (biologija)|rod]] [[trakulje|trakulj]], ki parazitira v [[živali]]h (predvsem v [[ribe|ribah]] in [[sesalci]]h) in ljudeh. Pri človeku povzroča [[difilobotrioza|difilobotriozo]], [[perniciozna anemija|perniciozni anemiji]] podobno bolezen. Prebiva predvsem na območjih z [[jezero|jezeri]], kjer se ribe uživajo surove ali premalo kuhane.

== Zgodovina ==
Okužbe z difilobotriji so se pojavljale skozi zgodovino pri skupinah ljudi, ki so se prehranjevale z ribami, še posebej pri tistih s surovimi ali malo kuhanimi ribami. V 70-ih letih dvajsetega stoletja je bila večina primerov difilobotriaze prisotna v [[Evropa|Evropi]] (okoli 5 milijonov) in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] (okoli 4 milijone), v [[Afrika|Afriki]] in [[Avstralija|Avstraliji]] pa je bil delež znatno manjši.<ref name=scholz/>

Kljub relativno majhnemu številu primerov v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] izhajajo najstarejši [[arheologija|arheološki]] dokazi prav iz tega območja; dokazi so bili najdeni pri človeških ostankih na zahodni obali Južne Amerike, starih od 4.000 do 10.000 let.<ref>{{cite journal | title=Parasitology as an interpretive tool in archaeology | year=1992 | author=Reinhard, K.J. | journal=American Antiquity | volume=57 | pages=231–245 |pmid= | doi=10.2307/280729 | url=http://jstor.org/stable/280729 | issue=2}}</ref> Difilobotriaza je bila torej v človeških populacijah endemsko prisotna že dolgo časa. Zaradi sprememb v prehranjevalnih navadah so bili novi primeri okužb odkriti na prej neproblematičnih območjih, kot je npr. [[Brazilija]]. V tem smislu predstavlja difilobotriaza porajajočo se [[nalezljiva bolezen|nalezljivo bolezen]] na določenih predelih sveta, kjer se jedi s surovimi ali malo kuhanimi ribami šele uvajajo.<ref>{{cite journal |first1=Mauricio M. |last1=Llaguno |first2=Juan |last2=Cortez-Escalante |first3=Jitra |last3=Waikagul |first4=Ana Carolina |last4=Guimarães Faleiros |first5=Francisco |last5=das Chagas |first6=Cleudson |last6=Castro |title=''Diphyllobothrium latum'' infection in a non-endemic country: case report|year=2008|journal=Revista da Sociedade Brasileira de Medicina Tropical|volume=41|issue=3|pages=301-303}}</ref>

== Epidemiologija ==
Ogrožene skupine ljudi so predvsem tiste, ki so tradicionalno v stiku s svežimi ribami, kot so ribiči in ženske, ki pripravljajo tovrstne jedi.<ref name=scholz/> Surove ali malo kuhane ribe so prisotne v mnogih kuhinjah v različnih državah, npr. na [[Japonska|Japonskem]] ([[suši]]), v [[Italija|Italiji]] (''carpaccio di persico''), državah [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (''ceviche''), [[francoščina|francosko]] govorečih državah (''tartare maison'') in [[Skandinavija|Skandinaviji]] (marinirana [[sled (riba)|sled]]). Z emigracijo in [[globalizacija|globalizacijo]] so se tovrstne jedi razširile na različna nova območja, s tem pa so se pojavila nova žarišča endemičnih okužb.<ref name=scholz/>

== Telesne značilnosti in razvojni krog ==
[[Slika:D_latum_LifeCycle.png|thumb|right|350px|Razvojni krog zajedavca]]
Odrasle trakulje lahko okužijo človeka in različne sesalce, npr. [[pes|pse]], [[mačka|mačke]] in [[medved]]e, ki predstavljajo končnega gostitelja. Slednji izločajo nezrela jajčeca, imenovana koracidiji, na prosto preko [[feces|iztrebkov]] (fecesa). Ta jajčeca zaužijejo sladkovodni [[Raki|rakci]] (npr. rod ''[[Cyclops]]''), ki predstavljajo prvega vmesnega gostitelja. V njih se jajčeca razvijejo v procerkoidne [[ličinka|ličinke]] (larve). Ko rakce zaužije primeren drugi vmesni gostitelj, ki je navadno majhna sladkovodna riba, se ličinke sprostijo iz rakcev in potujejo (migrirajo) v meso ribe, kjer se razvijejo v plerocerkoidne ličinke (sparganum); le-te so kužne za končnega gostitelja.

Ljudje se v splošnem ne prehranjujejo z majhnimi ribami, zato te ne predstavljajo pomembnega vira okužbe. Kljub temu lahko omenjene ribe zaužijejo večji plenilci, kot so [[postrv]]i, v katerih potujejo ličinke v [[mišičje]]. Te ribe nato zaužijejo sesalci in ljudje, v katerih se plerocerkoidne ličinke razvijejo v odrasle trakulje in se naselijo v [[tanko črevo|tankem črevesu]]. Na [[sluznica|sluznico]] se pritrdijo s pomočjo štirih seskov na glavici (skoleksu). Odrasli primerki lahko zrastejo več kot 10 m v dolžino in nekatere vrste, kot je D. latum, imajo lahko več kot 3.000 odrivkov (proglotid), ki imajo obliko traku. Odrivki začnejo izločati značilna, z [[migetalka]]mi obdana prosto plavajoča nezrela [[jajčece|jajčeca]] (koracidije); ena trakulja lahko izloči tudi do milijon jajčec na dan. Jajčeca se izločijo z iztrebki, življenjski krog pa se tako zopet ponovi. En ali več odrivkov se sicer pogosto odcepi od glavnega telesa in se izloči z iztrebkom.

Inkubacijsko obdobje pri človeku, po katerem se jajčeca začnejo pojavljati v iztrebku, traja navadno oz. v povprečju od 4 do 6 tednov, sicer pa se trajanje razteza od dveh tednov do dveh let. Največja življenjska doba trakulje znaša 20 let.

== Klinični simptomi in znaki ==
Simptomi in znaki difilobotriaze so navadno blagi, in vključujejo [[diareja|drisko]] (diarejo), bolečino v trebuhu, [[bruhanje]], izgubo teže, slabost, [[konstipacija|zaprtje]] (konstipacijo) in neugodno počutje. V približno štirih od petih primerov poteka bolezen asimptomatsko oz. subklinično, znaki pa se lahko pojavijo šele po nekaj letih. V manjšem deležu primerov vodi okužba do pomanjkanja [[vitamin B12|vitamina B<sub>12</sub>]] (kobalamina), saj zajedavec (parazit) absorbira več kot 80 % celotnega vnosa vitamina, kar vodi v [[megaloblastna anemija|megaloblastno anemijo]], ki pa se je ne more razlikovati od perniciozne anemije. Pomanjkanje vitamina B<sub>12</sub> lahko vodi tudi do nevroloških simptomov zaradi demielinizacije, ki pa se pojavijo šele po nekaj letih, saj ob minimalni porabi zaloge vitamina zadostujejo za nekaj let.

== Diagnoza in zdravljenje ==
Diagnozo okužbe se običajno opravi z odkritjem odrivkov ali značilnih jajčec v iztrebku. Te preproste metode omogočajo določitev zajedavca na ravni rodu, kar je v klinični praksi navadno zadostno. V primeru, ko je potrebna določitev vrste (npr. pri [[epidemiologija|epidemioloških]] študijah), se uporabi zapletenejše metode določevanja, npr. [[PCR]] (verižna reakcija s polimerazo).<ref name=scholz>{{cite journal | title=Update on the human broad tapeworm (genus ''Diphyllobothrium''), including clinical relevance | year=2009 |last1=Scholz|first1=Tomáš |last2=Garcia|first2=Hector H. |last3=Kuchta|first3=Roman |last4=Wicht|first4=Barbara | journal=Clinical Microbiology Reviews| volume=22 | pages=146–160 |pmid=19136438 | doi=10.1128/CMR.00033-08 | issue=1 | pmc=2620636}}</ref>

Po diagnozi je zdravljenje dokaj enostavno in učinkovito. Zdravilo izbora je [[prazikvantel]], alternativo pa predstavlja [[niklozamid]]. [[Gastrografin]], kontrastno sredstvo, predstavlja zanimivo diagnostično orodje in zdravilno sredstvo, saj poleg obarvanja zajedavca lahko povzroči tudi odcepitev glavice zajedavca od sluznice črevesa, s čimer se izloči celotno telo z iztrebkom.<ref>{{cite journal|author=Ko, S.B.|title=Observation of deworming process in intestinal ''Diphyllobothrium latum'' parasitism by Gastrografin injection into jejunum through double-balloon enteroscope|year=2008|journal=American Journal of Gastroenterology|volume=103|pages=2149-2150}}</ref>

== Preventiva ==
Najučinkovitejše metode preprečevanja okužb vključujejo preprečevanje kontaminacije vode preko osveščanja ljudi in zagotavljanja osnovne higiene (še posebej v rekreacijskih vodnih površinah), presejalni testi in zdravljenje ljudi ter preprečevanje okužb preko zaužitja surovih rib (npr. pravilna priprava jedi). Ribe, ki so temeljito skuhane ali zmrznjene na -10 [[Celzij|°C]] vsaj en dan ali dva, se lahko zaužije brez strahu pred morebitno okužbo.<ref name=scholz/>

== Glej tudi ==
{{portal|Biologija}}
* [[Trakulje]]
* [[Vitamin B12|Vitamin B<sub>12</sub>]]

== Opombe in sklici ==
{{opombe}}

== Viri ==
<div class="references-small">
* Greenwood D., Slack R.C.B., Peutherer J.F. (ur.) (1992). ''Medical microbiology'', 14. izdaja. Edinburgh, London, Madrid, Melbourne, NY & Tokyo: Churchill Livingstone, str. 728. ISBN 0-443-05787-7
* {{cite book |author1=Janovy, J. |author2=Roberts, L.S. |title=Foundations of Parasitology |publisher=McGraw-Hill Education (ISE Editions) |location= |year=2005 |edition=7. |pages= |isbn=0-07-111271-5}}
* [http://www.dpd.cdc.gov/dpdx/HTML/Diphyllobothriasis.htm "Diphyllobothriasis"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071116011520/http://www.dpd.cdc.gov/DPDx/HTML/diphyllobothriasis.htm |date=2007-11-16 }}. ''[[CDC]] Division of Parasitic Diseases''. Pridobljeno dne 2011-06-25.
* von Bonsdorff, B. (1977). ''Diphyllobothriasis in Man''. London: Academic Press.
</div>

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ploski črvi]]
[[Kategorija:Zajedavci]]