Urejanje strani Ferdinand von Lindemann

{{infopolje Znanstvenik
| nationality = {{ikonazastave|Nemčija}} [[Nemci|nemška]]
| fields      = [[matematika]]
}}
'''Carl Louis Ferdinand von Lindemann''', [[Nemci|nemški]] [[matematik]], * [[12. april]] [[1852]], [[Hannover]], [[Nemčija]], † [[6. marec]] [[1939]], [[München]], [[Nemčija]].

Lindemann je znan po svojem [[matematični dokaz|dokaz]]u, objavljenem leta [[1882]], da je [[število]] [[pi|π]] [[transcendentno število|transcendentno]], da ni [[ničla funkcije|ničla]] kakšnega [[polinom]]a z [[racionalno število|racionalnimi]] koeficienti.

== Življenje in delo ==

Njegov oče, Ferdinand Lindemann, je poučeval sodobne jezike na gimnaziji v Hannovru. Mati, Emilie Crusius, je bila hči gimnazijskega ravnatelja. Družina se je kasneje preselila v [[Schwerin]], kjer je mladi Ferdinand hodil v šolo.

Kot je bil v Nemčiji v drugi polovici 19. stoletja običaj je študiral [[matematika|matematiko]] na več univerzah. Najprej od leta 1870 v [[Göttingen]]u, kjer ga je poučeval in nanj vplival [[Alfred Clebsch|Clebsch]]. Nato je študiral še v [[Erlangen|Erlangnu]] in Münchnu. V Erlangnu je leta 1873 [[doktorat|doktoriral]] pod [[Felix Christian Klein|Klein]]ovim mentorstvom iz [[neevklidska geometrija|neevklidske geometrije]] in njene povezave s [[kinematika|kinematiko]] in [[statika|statiko]]. Po študiju je obiskal [[Anglija|Anglijo]] ([[Oxford]], [[Cambridge]] in [[London]]) in [[Francija|Francijo]] ([[Pariz]]). V Franciji so nanj vplivali [[Michel Chasles|Chasles]], [[Joseph Louis François Bertrand|Bertrand]], [[Marie Ennemond Camille Jordan|Jordan]] in [[Charles Hermite|Hermite]]. Po vrnitvi mu je [[Univerza v Würzburgu|Univerza v Würzburgu]] leta 1877 podelila [[habilitacija|habilitacijo]]. Najprej je istega leta postal izredni profesor na [[Univerza v Freiburgu|Univerzi v Freiburgu]], leta 1879 pa redni profesor na isti univerzi.

Leta 1883 je postal profesor na [[Univerza v Königsbergu|Univerzi v Königsbergu]]. V tem času poučevanja je bil Lindemann mentor doktorskega študija [[David Hilbert|Hilbert]]u, [[Hermann Minkowski|Minkowskem]] in [[Arnold Sommerfeld|Sommerfeld]]u. Poročil se je z Elisabeth Küssner, igralko in učiteljevo hčerjo. V letu 1893 je odšel poučevat na [[Univerza v Münchnu|Univerzo v Münchnu]], kjer je ostal do konca svoje poučevalske poti. 

Največ se je ukvarjal z [[geometrija|geometrijo]] in [[matematična analiza|analizo]]. Leta 1882 je v članku ''O številu π'' (''Über die Zahl π'') objavil dokaz transcendentnosti števila π. <ref name="lindemann_1882">Lindemann (1892).</ref> Njegove metode so bile podobne tistim, ki jih je devet let prej uporabil Hermite pri dokazu, da je [[e (matematična konstanta)|''e'']], osnova [[naravni logaritem|naravnih logaritmov]], transcendentno število. Pred objavo Lindemannovega dokaza je bilo znano, da če je π transcendentno število, potem antični in proslavljen drugi starogrški problem [[kvadratura kroga|kvadrature kroga]] ni rešljiv z [[geometrijska konstrukcija|ravnilom in šestilom]]. Njegov dokaz temelji na Hermitovem dokazu in uporabi [[Eulerjeva enačba|Eulerjeve enačbe]]:

: <math> e^{i \pi} + 1 = 0 \!\, . </math>

Hermitovo metodo uporabljajo še danes. V tem času je bilo znanih 707 decimalk (527 pravilnih) števila π, ki jih je leta 1874 določil [[William Shanks|Shanks]]. Lindemannov dokaz so na različne načine podali tudi [[Karl Weierstrass|Weierstrass]] leta 1885, [[Adolf Hurwitz|Hurwitz]], Jordan, Hilbert leta 1893, Vahlen in drugi. Hilbert je leta 1899 poenostavil obstoječa dokaza transcendentnosti števil ''e'' in π. Ob Lindemannovem dokazu transcendentnosti π-ja, je [[Leopold Kronecker|Kronecker]] dejal: »Kakšno korist ima vaš lep dokaz, če iracionalna števila ne obstajajo?« Lindemannov rezultat je znan kot [[Lindemann-Weierstrassov izrek]].

Lindemann se je zanimal tudi za [[fizika|fiziko]]. Raziskoval je teorijo [[elektron]]a, pri čemer je prišel v spor s Sommerfeldom. Ukvarjal se je z [[zgodovina matematike|zgodovino matematike]] in prevajanjem. Skupaj z ženo je prevedel in uredil nekaj [[Henri Poincaré|Poincaré]]jevih del.

== Sklici ==

{{refbegin|2}}
{{sklici}}
{{refend}}

== Viri ==

* {{navedi revijo |last1=Lindemann |first1=Ferdinand von |date=1882 |title=Über die Zahl π |journal=[[Mathematische Annalen]] |volume=20 |pages=213-225 |url=http://gdz.sub.uni-goettingen.de/dms/load/img/?IDDOC=35897}}

== Zunanje povezave ==

* {{MacTutor|id=Lindemann}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Lindemann, Ferdinand von}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1852]]
[[Kategorija:Umrli leta 1939]]
[[Kategorija:Nemški matematiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Königsbergu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Freiburgu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Königsbergu]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Münchnu]]
[[Kategorija:Nemški univerzitetni učitelji]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Münchnu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Göttingenu]]