Urejanje strani Gornjesrbščina

{{Infobox language
|name=gornjesrbščina 
|nativename={{lang|hsb|hornjoserbšćina, hornjoserbsce}}
|pronunciation={{IPA-sla|ˈhɔʀnjɔˌsɛʀpʃt͡ʃina|}}
|states=[[Nemčija]]
|region=[[Saška]]
|ethnicity=[[Lužiški Srbi]]
|speakers={{sigfig|13490|2}}
|date=2007
|ref=e18
|familycolor=Indo-European
|fam2        = [[baltsko-slovanski jeziki|baltsko-slovanski]]
|fam3        = [[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam4        = [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski]]
|fam5=[[Lužiščina]]
|script=[[Latinica]] ([[lužiška abeceda]])
|nation=[[Regijski jezik]] na [[Saška|Saškem]]
|iso2=hsb
|iso3=hsb
|glotto=uppe1395
|glottorefname=Upper Sorbian
|lingua=53-AAA-bb < [[Lužiščina|53-AAA-b]] < [[zahodnoslovanski jeziki|53-AAA-b...-d]] (variante: 53-AAA-bba do 53-AAA-bbf)
|notice=ipa
}}

'''Gornje'''(lužiška)'''srbščina''' (''hornjoserbšćina)''  je zahodnoslovanski jezik, ki ga govorijo v Zgornji [[Lužica|Lužici]] na območju med kraji [[Budyšin|Bautzen]] (Budyšin), [[Kamenz]] (Kamjenc) in [[Hoyerswerda]] (Wojerecy). Gornjesrbščina je tesno povezana s dolnjesrbščino, pa tudi s [[Češčina|češčino]], [[Slovaščina|slovaščino]], [[Poljščina|poljščino]] in [[Kašubščina|kašubščino]]. Kot [[Slovanski jeziki|slovanski jezik]] je zgornjelužijščina eden izmed [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]].

Gornjesrbščina je eden od uradno priznanih manjšinskih jezikov v Nemčiji v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih.<ref>{{Navedi splet |url=http://conventions.coe.int/treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=1&DF=&CL=ENG&VL=1 |title=List of declarations made with respect to treaty No. 148 |accessdate=2021-03-28 |archive-date=2015-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150918164438/http://www.conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=1&DF=&CL=ENG&VL=1 |url-status=dead }}</ref> Na podlagi zakona o saških Srbih imajo na uradnem območju poselitve v Zgornji Lužici med drugim kraji dvojezične cestne in krajevne table, javne šole pa gornjesrbščino kot učni jezik oz. kot tuji jezik.

== Zgodovina ==
Enotni gornjesrbsi jezik v pisni obliki obstaja šele od 19. stoletja. Pred tem sta obstajali katoliška in protestantska različica, ki so ju oblikovali in zapisovali duhovniki, tako da sta se delno razlikovali po črkovanju, slovnici in besedišču. Kar zadeva črkovanje, je katoliška varianta temeljila bolj na [[Češčina|češčini]], protestantska [[Nemščina|pa na nemščini]]. Ob tako imenovani lužiški preroditvi sta pod vodstvom Maćice Serbske različici združili v en sam, od verske pripadnosti neodvisen pisni jezik. Pomembni začetniki tega premika, ki je trajal do sredine 20. stoletja, so bili med drugimi Jan Arnošt Smoler, Michał Hórnik in Handrij Zejler.

Za današnje jezikovne razmere glej članek [[Lužiščina|lužiški jezik]].

== Oče naš v gornjesrbščini ==

{| class="wikitable"
|-
|[[:sl:Oče naš|Oče naš]], ki si v nebesih,
| [[:hsb:Wótčenaš#Tekst modlitwy|Wótče naš]], kiž sy w njebjesach.
|-
|posvečeno bodi tvoje ime,
| Swjeć so Twoje mjeno.
|-
|pridi k nam tvoje kraljestvo,
| Přińdź Twoje kralestwo.
|-
|zgodi se tvoja volja
| Stań so Twoja wola,
|-
|kakor v nebesih tako na zemlji.
| kaž na njebju, tak na zemi.
|-
|Daj nam danes naš vsakdanji kruh
| Wšědny chlěb naš daj nam dźens.
|-
|in odpusti nam naše dolge,
| Wodaj nam naše winy,
|-
|kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,
| jako my tež wodawamy swojim winikam.
|-
|in ne vpelji nas v skušnjavo,
| A njewjedź nas do spytowanja,
|-
|temveč reši nas hudega.
| ale wumóž nas wot złeho.
|-
|}

== Glasoslovje ==

* fonem /{{IPA|r}} / se lahko izgovarja tudi kot zvočni alveolarni vibrant [{{IPA|r}}], kar pa danes le redko srečamo. Danes se večinoma izgovarja kot zvočen uvularni vibrant [{{IPA|ʀ}}]. Pred i, ě, j ali pa pri osebah, ki govorijo R s konico jezika, se [ʀʲ]  izgovarja kot [rʲ]

V gornjesrbščini prihaja do mehčanja soglasnikov oziroma regresivne [[Podomačenka|asimilacije fonacije:]]

* /du'''b'''/ se izgovarja {{IPA|[du'''p''']}}
* /hu'''b'''kować suso'''d'''ku/ se izgovarja {{IPA|[hu'''p'''kou̯aʧ susɔ'''t'''ku]}}

=== Naglaševanje besed ===
[[Slika:Chrósćicy_Pomnikowy_puć.jpg|sličica|300x300_pik| Dvojezični cestni napis v Crostwitzu]]
Glavni [[Naglas|poudarek]] v gornjesrbščini je običajno na prvem zlogu, žida (ŽI-da) ['ʒida], łastojčka (ŁAS-tojč-ka) ['u̯astɔiʧka], kuzłapołna (KUZ-ła-pol-na) ['kuzu̯apou̯n], z naslednjimi izjemami:
* Pri nekaterih starejših tvorjenkah je poudarek na drugi komponenti: lětstotk (lět-STOTK), wokomik (woko-MIK)
* Novejše [[Prevzeta beseda|izposojene besede]] na ''-ěrować'' in ''-ować'' so vedno naglašene na zlogu pred ''-ować:'' reagować (re-A-go-WAĆ), gratulować (gra-TU-lo-WAĆ), kopěrować (ko-PE-ro-WAĆ)
* Tuje besede, ki so prek nemščine prišle v zgornjo lužiščino, so naglašene na zlogu pred prvo lužiško komponento ([[Pripona|končnico]] ali pregibnim koncem): agentura (a-gen-TU-ra), agitacija (a-gi-TA-ci-ja), ministerstwo (mi-ni-STER-stwo), procesjón (pro-ce'-SJÓN) 

V besednih sintagmah [[predlog]] pogosto (pred enozložnimi samostalniki vedno) pritegne naglas: ke mni (KE mni), na wšo (NA wšo), do šule (DO šule), na zahrodźe (NA zahrodźe), na pol (NA polu), do mesta (DO mesta), za tebje (ZA tebje)

== Abeceda ==
[[Slika:Niža_Wjes_–_wjesna_tafla.jpg|levo|sličica| Krajevna tabla za Niesendorf v bližini Bautzena: gornjesrbščina uporablja več kot samo 26 črk latinske osnovne abecede.]]
Zgornja lužiška abeceda temelji na latinski abecedi, ki jo dopolnjujejo naslednji [[Diakritično znamenje|diakritični znaki]] in kombinacije črk: č, ć, dź, ě, ch, ł, ń, ó, ř, š, ž.

Q, v in x niso del abecede, pojavljajo se samo v tujih besedah. Zgornja lužiška abeceda pozna tako 34 črk.
{| class="wikitable"
| class="hintergrundfarbe8" |'''črka'''
| [[a]]
| [[b]]
| [[c]]
| [[č]]
| [[ć]]
| [[d]]
| d ź
| [[e]]
| ě
| [[f]]
| [[G]]
| [[H]]
| pogl
| [[I|jaz]]
| [[j]]
| [[k]]
| ł
| [[l]]
|-
| class="hintergrundfarbe8" | '''Priimek'''
| 
| 
| 
| 
| 
| 
|  / 
| 
| 
| 
| 
| 
|  / 
| 
|  / 
| 
| 
| 
|}
Pri abecednem razvrščanju se ne razlikuje med črkama ''n'' in ''ń'' in ne med ''o'' in ''ó.'' ''Nósk'' (= ''nos'' ) je na primer razvrščen pred nosorohač (= nosorog). Če se besedi razlikujeta le v teh črkah, se abecedni vrstni red upošteva tudi tukaj, na primer ''pri won''  (= ven, ven) - ''Won'' (= on) - ''won'' (= vonj).

Ě, Ń, Ó in Ř se nikoli ne pojavijo na začetku besede, zato so ustrezne velike črke zelo redke in se uporabljajo le, če je celotna beseda napisana z veliko začetnico (npr RÓŽEŃ (= (žar) raženj; nabodalo)).

== Slovnica ==
[[Slika:Bible_(Serbski).jpg|sličica|300x300_pik| Dvojezična naslovna stran prvega popolnega prevoda Biblije v gornjesrbščino]]
Gornjesrbščina je pregibni jezik, kar pomeni, da se sklanja in sprega s končnicami in pogosto majhnimi spremembami v korenu. Obstaja več sklanjatev in več spregatev, hkrati s številnimi nepravilnostmi. Besedni vrstni red je razmeroma svoboden in omogoča slogovne diferenciacije.

=== Samostalniki ===
Poleg kategorij števila in spola poznajo samostalniki tudi sklone, in sicer jih je sedem, [[imenovalnik]], [[rodilnik]], [[Dajalnik|dajalnik]], [[tožilnik]], [[orodnik]], [[mestnik]] in [[zvalnik]] (vokativ), pri čemer se v pogovornem jeziku zvalnik uporablja le v ednini za moške [[Samostalnik|samostalnike]] s podspolom [[Živost|živosti]].

Slovnični spol samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. Samostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e.

==== Primeri sklanjatev ====
V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole:
{| class="wikitable"
!Sklon
! ž (težko)
! ž (mehko)
! m (trdo, neživo)
! m (trdo, animirano)
! m (mehko, animirano)
! s
|-
| 1. (imenovalnij)
| rjana žon '''a'''
| njedźel '''a'''
| rjany štom
| nan
| njetopyr
| rjane wokn '''o'''
|-
| 2. (rodilnik)
| rjaneje žon '''y'''
| njedźel '''e'''
| rjaneho štom '''a'''
| nan '''a'''
| njetopyr '''ja'''
| rjaneho wokn '''a'''
|-
| 3. (dajalnik)
| rjanej žon '''je'''
| njedźel '''i'''
| rjanemu štom '''ej'''
| nan '''ej'''
| njetopyr '''jej'''
| rjanemu wokn '''u'''
|-
| 4. (tožilnik)
| rjanu žon '''u'''
| njedźel '''u'''
| rjany štom
| nan '''a'''
| njetopyr '''ja'''
| rjane wokn '''o'''
|-
| 5. (orodnik)
| z rjanej žon '''u'''
| z njedźel '''u'''
| z rjanym štom '''om'''
| z nan '''om'''
| z njetopyr '''jom'''
| z rjanym wokn '''om'''
|-
| 6. (mestnik)
| o rjanej žon '''je'''
| o njedźel '''i'''
| w rjanym štom '''je'''
| o nan '''je'''
| o njetopyr '''ju'''
| na rjanym wokn '''je'''
|-
| 7. (zvalnik)
| rjana žon '''a''' !
| njedźel '''a''' !
| rjany štom '''o''' !
| nan '''o''' !
| njetopyr j'''o''' !
| rjane wokn '''o''' !
|}
Zvalnik kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji.

=== Pridevniki ===
V gornjesrbščini, tako kot v večini slovanskih jezikov, velja za pridevnike načelo ujemanja s samostalnikom, npr.. ''rjana kniha'' ("lepa knjiga"), ''rjany štom'' ("lepo drevo") in ''rjane wokno'' ("lepo okno").

=== Glagoli (spregatev) ===
Poleg kategorij števila (ednina, dvojina, množina) in spola (m-ž-s) ima glagol še kategorije [[Glagolski vid|vida]] (dovršen in nedovršen) in [[Glagolski čas|časa]] (sedanji, prihodnji, pretekli čas), [[Slovnična oseba|osebe]] in [[Glagolski naklon|naklona]] (velelnik, pogojnik). Vidi so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama.

== Narečja ==
[[Slika:Sorbische_Dialekte.png|sličica| Zemljevid lužiških narečij]]
Sorbsko jezikovno območje v Zgornji Lužici je zgodovinsko razdeljeno na več narečnih področij, ki se se razlikujejo predvsem v izgovarjavi, v manjši meri pa v besedišču in slovnici.

Najbolj živahno lužiško narečje do danes je katoliška različica gornjesrbščine, ki se govori v vaseh na Klosterwasserju. Značilnost je uresničitev pisanega ''y'' kot ''ó'' (temni o). Nadalje proti severu se nahajajo tako imenovana obmejna narečja, med drugimi. narečja Nochten/Wochozy, Hoyerswerda/Wojerecy in Runde/Slepo, ki so tesneje povezana s dolnjesrbščino. V vaseh okoli Budišina in v samem mestu ''govorijo tako imenovano (protestantsko) bautzner narečje'', ki je bila najpomembnejša osnova za gornjesrski pisani jezik in se zato ne razlikuje bistveno od današnjega knjižnega jezika.

== Glej tudi ==

=== Zgornjelužiški mediji ===

* '''Zgornji lužiški tiskani mediji'''
** Serbske Nowiny (dnevni časopis v zgornji lužiščini)
** Płomjo (revija za otroke v zgornji lužiščini)
** Rozhlad (kulturna revija v zgornji lužiščini in spodnji lužiščini)
** Katolski Posoł (Cerkveni časopis katoliških Lužikov v Zgornji Lužici)
** Pomhaj Bóh (protestantski cerkveni časopis v zgornji lužiščini)
** Lětopis (večjezična revija za lužiški jezik, zgodovino in kulturo)
* '''Zgornje lužiški radijski mediji'''
** Wuhladko (TV program v zgornji lužiščini)
** Lužiški radio (27,5 ure na teden v zgornji lužiščini)
** Radio Satkula (mladinska revija lužiškega jezika v zgornjem lužiškem jeziku)

=== Drugo ===

* Lužiška literatura
* Zgornja lužiška imena

== Viri ==
[[Slika:Laden_in_der_Bautzener_Karl-Marx-Straße.jpg|sličica| Trgovina z živili v Budišinu]]

* Jana Šołćina, Edward Wornar''.'' ''Hornjoserbšćina za samostudij'' . Bautzen: Domowina-Verlag, 2000. ISBN 3-7420-1779-9

== Spletne povezave ==

* boehmak.de: zgornjelužijsko [http://www.boehmak.de/sn.html -nemški besednjak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120180316/http://www.boehmak.de/sn.html |date=2021-01-20 }}
* soblex.de: [http://www.soblex.de/ zgornjelužiški-nemški slovar]
* Lužiški inštitut: [https://www.serbski-institut.de/de/Obersorbisches-phraseologisches-Woerterbuch/ Frazeološki slovar]
glej tudi 
* [https://sprachkurs.sorbischlernen.de/ Spletni jezikovni tečaj Zgornja Lužiščina (A1, A2, B1)]
* [https://soblex.de/sotra/ Spletni prevajalec "Sotra"] (zgornjelužiškčina <>nemščina)
* uni-leipzig.de: lužiški [https://corpora.uni-leipzig.de/de?corpusId=hsb korpus]
* [http://www.theater-bautzen.de/ gornjelužiško-nemško gledališče]    

== Sklici ==

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lužiški Srbi]]
[[Kategorija:Lužica]]
[[Kategorija:Slovanski jeziki]]
[[Kategorija:Saška]]
[[Kategorija:Zahodnoslovanski jeziki]]
<references />