[go: nahoru, domu]
Pojdi na vsebino

Gornjesrbščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Vitosmo (pogovor | prispevki)
6.395 urejanj
Oznaka: Izboljšani urejevalnik wikikode
Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.4
 
(22 vmesnih redakcij 7 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox language
{{Infobox language
|name=Zgornjelužiščina
|name=gornjesrbščina
|nativename={{lang|hsb|hornjoserbšćina, hornjoserbsce}}
|nativename={{lang|hsb|hornjoserbšćina, hornjoserbsce}}
|pronunciation={{IPA-sla|ˈhɔʀnjɔˌsɛʀpʃt͡ʃina|}}
|pronunciation={{IPA-sla|ˈhɔʀnjɔˌsɛʀpʃt͡ʃina|}}
Vrstica 13: Vrstica 13:
|fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam3 = [[slovanski jeziki|slovanski]]
|fam4 = [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski]]
|fam4 = [[zahodnoslovanski jeziki|zahodnoslovanski]]
|fam5=[[Sorbian languages|Lužiščina]]
|fam5=[[Lužiščina]]
|script=[[Latinica]] ([[lužiška abeceda]])
|script=[[Latinica]] ([[lužiška abeceda]])
|nation=[[Regijski jezik]] na [[Saška|Saškem]]
|nation=[[Regijski jezik]] na [[Saška|Saškem]]
Vrstica 20: Vrstica 20:
|glotto=uppe1395
|glotto=uppe1395
|glottorefname=Upper Sorbian
|glottorefname=Upper Sorbian
|lingua=53-AAA-bb < [[Sorbian languages|53-AAA-b]] < [[West Slavic languages|53-AAA-b...-d]] (varieties: 53-AAA-bba to 53-AAA-bbf)
|lingua=53-AAA-bb < [[Lužiščina|53-AAA-b]] < [[zahodnoslovanski jeziki|53-AAA-b...-d]] (variante: 53-AAA-bba do 53-AAA-bbf)
|notice=ipa
|notice=ipa
}}
}}


'''Gornjelužiška srbščina''' (''hornjoserbšćina)'' ali '''zgornjelužiščina''' je zahodnoslovanski jezik govorijo v Zgornji Lužici na območju med kraji [[Budyšin|Bautzen]] (Budyšin), Kamenz (Kamjenc) in Hoyerswerda (Wojerecy). Zgornjelužiščina je tesno povezana z spodnjelužiščino, pa tudi [[Češčina|češčino]], [[Slovaščina|slovaščino]], [[Poljščina|poljščino]] in [[Kašubščina|kašubščino]] . Kot [[Slovanski jeziki|slovanski jezik]] je zgornjelužijščina eden izmed [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]] .
'''Gornje'''(lužiška)'''srbščina''' (''hornjoserbšćina)'' je zahodnoslovanski jezik, ki ga govorijo v Zgornji [[Lužica|Lužici]] na območju med kraji [[Budyšin|Bautzen]] (Budyšin), [[Kamenz]] (Kamjenc) in [[Hoyerswerda]] (Wojerecy). Gornjesrbščina je tesno povezana s dolnjesrbščino, pa tudi s [[Češčina|češčino]], [[Slovaščina|slovaščino]], [[Poljščina|poljščino]] in [[Kašubščina|kašubščino]]. Kot [[Slovanski jeziki|slovanski jezik]] je zgornjelužijščina eden izmed [[Indoevropski jeziki|indoevropskih jezikov]].


Zgornjelužiščina je eden od uradno priznanih manjšinskih jezikov v Nemčiji v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih. <ref>[http://conventions.coe.int/treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=1&DF=&CL=ENG&VL=1 List of declarations made with respect to treaty No. 148]</ref> Na podlagi zakona o Saških Srbih imajo na uradnem območju poselitve v Zgornji Lužici med drugim kraji dvojezične cestne in krajevne table, javne šole pa zgornjelužiščino kot učni jezik oz. kot tuji jezik.
Gornjesrbščina je eden od uradno priznanih manjšinskih jezikov v Nemčiji v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih.<ref>{{Navedi splet |url=http://conventions.coe.int/treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=1&DF=&CL=ENG&VL=1 |title=List of declarations made with respect to treaty No. 148 |accessdate=2021-03-28 |archive-date=2015-09-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150918164438/http://www.conventions.coe.int/Treaty/Commun/ListeDeclarations.asp?NT=148&CM=1&DF=&CL=ENG&VL=1 |url-status=dead }}</ref> Na podlagi zakona o saških Srbih imajo na uradnem območju poselitve v Zgornji Lužici med drugim kraji dvojezične cestne in krajevne table, javne šole pa gornjesrbščino kot učni jezik oz. kot tuji jezik.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Enotni zgornjelužiški jezik v pisni obliki obstaja šele od 19. stoletja. Stoletje. Pred tem sta obstajali katoliška in protestantska različica, ki so ju oblikovali in zapisovali duhovniki, tako da sta se delno razlikovali po črkovanju, slovnici in besedišču. Kar zadeva črkovanje, je katoliška varianta temeljila bolj na [[Češčina|češčini]], protestantska [[Nemščina|pa na nemščini]] . Ob tako imenovanem "lužiški preroditvi" sta pod vodstvom Maćice Serbske različici združili v en sam, od verske pripadnosti neodvisen pisni jezik. Pomembni začetniki tega premika, ki je trajall do sredine 20. stoletja, so bili med drugimi Jan Arnošt Smoler, Michał Hórnik in Handrij Zejler .
Enotni gornjesrbsi jezik v pisni obliki obstaja šele od 19. stoletja. Pred tem sta obstajali katoliška in protestantska različica, ki so ju oblikovali in zapisovali duhovniki, tako da sta se delno razlikovali po črkovanju, slovnici in besedišču. Kar zadeva črkovanje, je katoliška varianta temeljila bolj na [[Češčina|češčini]], protestantska [[Nemščina|pa na nemščini]]. Ob tako imenovani lužiški preroditvi sta pod vodstvom Maćice Serbske različici združili v en sam, od verske pripadnosti neodvisen pisni jezik. Pomembni začetniki tega premika, ki je trajal do sredine 20. stoletja, so bili med drugimi Jan Arnošt Smoler, Michał Hórnik in Handrij Zejler.


Za današnje jezikovne razmere glej članek [[Lužiščina|lužiški jezik]] .
Za današnje jezikovne razmere glej članek [[Lužiščina|lužiški jezik]].

== Oče naš v slovenščini in zgornjelužiščini ==


== Oče naš v gornjesrbščini ==


{| class="wikitable"
{| class="wikitable"
Vrstica 69: Vrstica 68:
|-
|-
|}
|}
== Glasotvorje ==


== Glasoslovje ==
⚫
* fonem /{{IPA|r}} / se lahko izgovarja tudi kot zvočni alveolarni vibrant [{{IPA|r}} ] , kar pa danes le redko srečamo. Danes se večinoma izgovarja kot zvočen uvularni vibrant [{{IPA|ʀ}}]. Pred i, ě, j ali pa pri osebah, ki govorijo R s konico jezika, se [ʀʲ] izgovarja kot [rʲ]


⚫
* fonem /{{IPA|r}} / se lahko izgovarja tudi kot zvočni alveolarni vibrant [{{IPA|r}}], kar pa danes le redko srečamo. Danes se večinoma izgovarja kot zvočen uvularni vibrant [{{IPA|ʀ}}]. Pred i, ě, j ali pa pri osebah, ki govorijo R s konico jezika, se [ʀʲ] izgovarja kot [rʲ]
⚫
V zgornjelužijščini prihaja do mehčanja konsonantov oziroma regresivne [[Podomačenka|asimilacije fonacije:]]:

⚫
V gornjesrbščini prihaja do mehčanja soglasnikov oziroma regresivne [[Podomačenka|asimilacije fonacije:]]


* /du'''b'''/ se izgovarja {{IPA|[du'''p''']}}
* /du'''b'''/ se izgovarja {{IPA|[du'''p''']}}
* /hu'''b'''kować suso'''d'''ku/ se izgovarja {{IPA|[hu'''p'''kou̯aʧ susɔ'''t'''ku]}}
* /hu'''b'''kować suso'''d'''ku/ se izgovarja {{IPA|[hu'''p'''kou̯aʧ susɔ'''t'''ku]}}


=== Naglasovanje besed ===
=== Naglaševanje besed ===
[[Slika:Chrósćicy_Pomnikowy_puć.jpg|sličica|300x300_pik| Dvojezični cestni napis v Crostwitzu]]
[[Slika:Chrósćicy_Pomnikowy_puć.jpg|sličica|300x300_pik| Dvojezični cestni napis v Crostwitzu]]
Glavni [[Naglas|poudarek]] ) v zgornjelužiščini je običajno na prvem zlogu, žida (ŽI-da) [  ], łastojčka (ŁAS-tojč-ka) [  ], kuzłapołna (KUZ-ła-pol-na) [  ], z naslednjimi izjemami:
Glavni [[Naglas|poudarek]] v gornjesrbščini je običajno na prvem zlogu, žida (ŽI-da) ['ʒida], łastojčka (ŁAS-tojč-ka) ['u̯astɔiʧka], kuzłapołna (KUZ-ła-pol-na) ['kuzu̯apou̯n], z naslednjimi izjemami:
* Pri nekaterih starejših [[Tvorjenka|spojinah]] je poudarek na drugi komponenti: lětstotk (lět-STOTK), wokomik (woko-MIK)
* Pri nekaterih starejših tvorjenkah je poudarek na drugi komponenti: lětstotk (lět-STOTK), wokomik (woko-MIK)
* Novejše [[Prevzeta beseda|izposojene besede]] na ''-ěrować'' in ''-ować'' so vedno ''poudarjal pred -ować:'' reagować (re-A-go-WAC), gratulować (gra-TU-lo-WAC), kopěrować (ko-PE-ro-WAC)
* Novejše [[Prevzeta beseda|izposojene besede]] na ''-ěrować'' in ''-ować'' so vedno naglašene na zlogu pred ''-ować:'' reagować (re-A-go-WAĆ), gratulować (gra-TU-lo-WAĆ), kopěrować (ko-PE-ro-WAĆ)
* Tuje besede, ki so prek nemščine prišle v zgornjo lužiščino, so poudarjene pred prvo lužiško komponento ( [[Pripona|končnico]] ali pregibnim koncem): agentura (a-gen-TU-ra), agitacija (a-gi-TA-ci-ja), ministerstwo (mi-ni-STER-stwo), procesjón (pro-ce'-SJÓN)
* Tuje besede, ki so prek nemščine prišle v zgornjo lužiščino, so naglašene na zlogu pred prvo lužiško komponento ([[Pripona|končnico]] ali pregibnim koncem): agentura (a-gen-TU-ra), agitacija (a-gi-TA-ci-ja), ministerstwo (mi-ni-STER-stwo), procesjón (pro-ce'-SJÓN)

⚫
V besednih skupinah ( sintagmah ) [[predlog]] pogosto (pred enozložnimi samostalniki vedno) pritegne naglas: ke mni (KE mni), na wšo (NA wšo), do šule (DO šule), na zahrodźe (NA zahrodźe), na pol (NA polu), do mesta (DO mesta), za tebje (ZA tebje)


⚫
V besednih sintagmah [[predlog]] pogosto (pred enozložnimi samostalniki vedno) pritegne naglas: ke mni (KE mni), na wšo (NA wšo), do šule (DO šule), na zahrodźe (NA zahrodźe), na pol (NA polu), do mesta (DO mesta), za tebje (ZA tebje)


== Abeceda ==
== Abeceda ==
[[Slika:Niža_Wjes_–_wjesna_tafla.jpg|levo|sličica| Krajevna tabla za Niesendorf v bližini Bautzena: Zgornjelužiščina uporablja več kot samo 26 črk latinske osnovne abecede.]]
[[Slika:Niža_Wjes_–_wjesna_tafla.jpg|levo|sličica| Krajevna tabla za Niesendorf v bližini Bautzena: gornjesrbščina uporablja več kot samo 26 črk latinske osnovne abecede.]]
Zgornja lužiška abeceda temelji na latinski abecedi, ki jo dopolnjujejo naslednji [[Diakritično znamenje|diakritični znaki]] in kombinacije črk: č, ć, dź, ě, ch, ł, ń, ó, ř, š, ž.
Zgornja lužiška abeceda temelji na latinski abecedi, ki jo dopolnjujejo naslednji [[Diakritično znamenje|diakritični znaki]] in kombinacije črk: č, ć, dź, ě, ch, ł, ń, ó, ř, š, ž.


Q, v in x niso del abecede, pojavljajo se samo v tujih besedah. Zgornja lužiška abeceda pozna tako 34 črk.
Q, v in x niso del abecede, pojavljajo se samo v tujih besedah. Zgornja lužiška abeceda pozna tako 34 črk.
{| class="wikitable"
{| class="wikitable"
| class="hintergrundfarbe8" |'''črka'''
| class="hintergrundfarbe8" | '''črka'''
| [[a]]
| [[m]]
| [[b]]
| [[n]]
| [[c]]
| [[ń]]
| [[č]]
| [[o]]
| [[ć]]
| [[ó]]
| [[d]]
| [[p]]
| d ź
| [[r]]
| [[e]]
| [[ř]]
| ě
| [[s]]
| [[f]]
| [[š]]
| [[G]]
| [[t]]
| [[H]]
| [[u]]
| pogl
| [[w]]
| [[I|jaz]]
| [[y]]
| [[j]]
| [[z]]
| [[k]]
| [[ž]]
| ł
| [[l]]
|-
|-
| class="hintergrundfarbe8" | '''Priimek'''
| class="hintergrundfarbe8" | '''ime'''
| {{IPA|ɛm}}
| 
| {{IPA|ɛn}}
| 
| {{IPA|eʲn}}
| 
| {{IPA|ɔ}}
| 
| {{IPA|ʊ}}
| 
| {{IPA|pei̯}}
| 
| {{IPA|ɛʀ}}
|  / 
| {{IPA|ɛʃ}}
| 
| {{IPA|ɛs}}
| 
| {{IPA|ɛʃ}}
| 
| {{IPA|tei̯}}
| 
| {{IPA|u}}
| 
| {{IPA|u̯ei̯}}
|  / 
| {{IPA|ɨ}} / {{IPA|ɨpsilɔn}}
| 
| {{IPA|zɛt}}
|  / 
| {{IPA|ʒɛt}}
| 
| 
| 
|}
|}

Pri abecednem razvrščanju se ne razlikuje med črkama ''n'' in ''ń'' in ne med ''o'' in ''ó.'' ''Nósk'' (= ''nos'' ) je na primer razvrščen pred nosorohač (= nosorog). Če se besedi razlikujeta le v teh črkah, se abecedni vrstni red upošteva tudi tukaj, na primer ''pri won'' (= ven, ven) - ''Won'' (= on) - ''won'' (= vonj).
Pri abecednem razvrščanju se ne razlikuje med črkama ''n'' in ''ń'' in ne med ''o'' in ''ó.'' ''Nósk'' (= ''nos'' ) je na primer razvrščen pred nosorohač (= nosorog). Če se besedi razlikujeta le v teh črkah, se abecedni vrstni red upošteva tudi tukaj, na primer ''pri won'' (= ven, ven) - ''Won'' (= on) - ''won'' (= vonj).


Vrstica 139: Vrstica 135:


== Slovnica ==
== Slovnica ==
[[Slika:Bible_(Serbski).jpg|sličica|300x300_pik| Dvojezična naslovna stran prvega popolnega prevoda Biblije v zgornjelužiščino]]
[[Slika:Bible_(Serbski).jpg|sličica|300x300_pik| Dvojezična naslovna stran prvega popolnega prevoda Biblije v gornjesrbščino]]
Zgornjelužiščina je pregibni jezik, kar pomeni, da se sklanja in sprega s končnicami in pogosto majhnimi spremembami v steblu. Obstaja več sklanjatev in več spregatev, hkrati s številnimi nepravilnostmi.. Besedni vrstni red je razmeroma svoboden in omogoča slogovne diferenciacije.
Gornjesrbščina je pregibni jezik, kar pomeni, da se sklanja in sprega s končnicami in pogosto majhnimi spremembami v korenu. Obstaja več sklanjatev in več spregatev, hkrati s številnimi nepravilnostmi. Besedni vrstni red je razmeroma svoboden in omogoča slogovne diferenciacije.


=== Samostalniki ===
=== Samostalniki ===
Poleg števila kategorij in spola, imajo samostalniki [[Sklon|imajo zadevo kategorije]] s sedem primerov [[imenovalnik]], [[rodilnik]], [[Dajalnik|da]]<nowiki/>jalnik, [[tožilnik]], orodnik, mestnik in [[Zvalnik|vo]]<nowiki/>kativ, pri čemer se v pogovornem jeziku vokativ uporablja le v ednini za moške animirane [[Samostalnik|samostalnike]] .
Poleg kategorij števila in spola poznajo samostalniki tudi sklone, in sicer jih je sedem, [[imenovalnik]], [[rodilnik]], [[Dajalnik|dajalnik]], [[tožilnik]], [[orodnik]], [[mestnik]] in [[zvalnik]] (vokativ), pri čemer se v pogovornem jeziku zvalnik uporablja le v ednini za moške [[Samostalnik|samostalnike]] s podspolom [[Živost|živosti]].


Slovnični rod samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. amostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e..
Slovnični spol samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. Samostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e.


==== Primeri sklanjatve ====
==== Primeri sklanjatev ====
V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole:
V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole:
{| class="wikitable"
{| class="wikitable"
!Sklon
!Ovitek
! w (težko)
! ž (težko)
! w (mehko)
! ž (mehko)
! m (trdo, neživo)
! m (trdo, neživo)
! m (trdo, animirano)
! m (trdo, animirano)
! m (mehko, animirano)
! m (mehko, animirano)
! n
! s
|-
|-
| 1. (nominatiw)
| 1. (imenovalnij)
| rjana žon '''a'''
| rjana žon '''a'''
| njedźel '''a'''
| njedźel '''a'''
Vrstica 166: Vrstica 162:
| rjane wokn '''o'''
| rjane wokn '''o'''
|-
|-
| 2. (genitiv)
| 2. (rodilnik)
| rjaneje žon '''y'''
| rjaneje žon '''y'''
| njedźel '''e'''
| njedźel '''e'''
Vrstica 174: Vrstica 170:
| rjaneho wokn '''a'''
| rjaneho wokn '''a'''
|-
|-
| 3. (datiw)
| 3. (dajalnik)
| rjanej žon '''je'''
| rjanej žon '''je'''
| njedźel '''i'''
| njedźel '''i'''
Vrstica 182: Vrstica 178:
| rjanemu wokn '''u'''
| rjanemu wokn '''u'''
|-
|-
| 4. (akuzatiw)
| 4. (tožilnik)
| rjanu žon '''u'''
| rjanu žon '''u'''
| njedźel '''u'''
| njedźel '''u'''
Vrstica 190: Vrstica 186:
| rjane wokn '''o'''
| rjane wokn '''o'''
|-
|-
| 5. (instrumental)
| 5. (orodnik)
| z rjanej žon '''u'''
| z rjanej žon '''u'''
| z njedźel '''u'''
| z njedźel '''u'''
Vrstica 198: Vrstica 194:
| z rjanym wokn '''om'''
| z rjanym wokn '''om'''
|-
|-
| 6. (lokatiw)
| 6. (mestnik)
| kjer rjanej žon '''kdaj'''
| o rjanej žon '''je'''
| kje njedźel '''i'''
| o njedźel '''i'''
| w rjanym štom '''je'''
| w rjanym štom '''je'''
| kje nan '''je'''
| o nan '''je'''
| kjer njetopyr '''ju'''
| o njetopyr '''ju'''
| na rjanym wokn '''je'''
| na rjanym wokn '''je'''
|-
|-
| 7. (wokatiw)
| 7. (zvalnik)
| rjana žon '''a''' !
| rjana žon '''a''' !
| njedźel '''a''' !
| njedźel '''a''' !
| rjany štom '''o''' !
| rjany štom '''o''' !
| nan '''o''' !
| nan '''o''' !
| njetopyr '''kdaj''' !
| njetopyr j'''o''' !
| rjane wokn '''o''' !
| rjane wokn '''o''' !
|}
|}
Vokativ kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji .
Zvalnik kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji.


=== Pridevniki ===
=== Pridevniki ===
V zgornjelužiščini, tako kot v večini slovanskih jezikov, velja za pridevnike načelo skladnosti, torej formalno soglasje z določenim samostalnikom, npr.. ''rjana kniha'' ("lepa knjiga"), ''rjany štom'' ("lepo drevo") in ''rjane wokno'' ("lepo okno").
V gornjesrbščini, tako kot v večini slovanskih jezikov, velja za pridevnike načelo ujemanja s samostalnikom, npr.. ''rjana kniha'' ("lepa knjiga"), ''rjany štom'' ("lepo drevo") in ''rjane wokno'' ("lepo okno").


=== Glagoli (spregatev) ===
=== Glagoli (spregatev) ===
Poleg kategorij edina-množina in spol (m-ž-s) ima glagol še kategorije [[Glagolski vid|vidika]] (dovršen in nedovršen) in [[Glagolski čas|časa]] (sedanji, prihodnji, pretekli čas), [[Slovnična oseba|osebe]] in [[Glagolski naklon|načina]] (imperativ, pogoj). Vidiki so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama.
Poleg kategorij števila (ednina, dvojina, množina) in spola (m-ž-s) ima glagol še kategorije [[Glagolski vid|vida]] (dovršen in nedovršen) in [[Glagolski čas|časa]] (sedanji, prihodnji, pretekli čas), [[Slovnična oseba|osebe]] in [[Glagolski naklon|naklona]] (velelnik, pogojnik). Vidi so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama.


== Narečja ==
== Narečja ==
[[Slika:Sorbische_Dialekte.png|sličica| Zemljevid lužiških narečij]]
[[Slika:Sorbische_Dialekte.png|sličica| Zemljevid lužiških narečij]]
Sorbsko jezikovno območje v Zgornji Lužici je zgodovinsko razdeljena na več narečnih področij, ki se se razlikujejo predvsem v izgovorjavi, v manjši meri pa v besedišču in slovnici.
Sorbsko jezikovno območje v Zgornji Lužici je zgodovinsko razdeljeno na več narečnih področij, ki se se razlikujejo predvsem v izgovarjavi, v manjši meri pa v besedišču in slovnici.


Najbolj živahno lužiško narečje do danes je katoliška različica zgornjelužijščine, ki se govori v vaseh na Klosterwasserju. Značilnost je uresničitev pisanega ''y'' kot ''ó'' (temni o). Nadalje proti severu se nahajajo tako imenovana obmejna narečja, med drugimi. narečja Nochten/Wochozy, Hoyerswerda/Wojerecy in Runde/Slepo, ki so tesneje povezana s spodnjelužiščino. V vaseh okoli Budišina in v samem mestu ''govorijo tako imenovano (protestantsko) bautzner narečje'', ki je bila najpomembnejša osnova za gornjelužiški pisani jezik in se zato ne razlikuje bistveno od današnjega knjižnega jezika.
Najbolj živahno lužiško narečje do danes je katoliška različica gornjesrbščine, ki se govori v vaseh na Klosterwasserju. Značilnost je uresničitev pisanega ''y'' kot ''ó'' (temni o). Nadalje proti severu se nahajajo tako imenovana obmejna narečja, med drugimi. narečja Nochten/Wochozy, Hoyerswerda/Wojerecy in Runde/Slepo, ki so tesneje povezana s dolnjesrbščino. V vaseh okoli Budišina in v samem mestu ''govorijo tako imenovano (protestantsko) bautzner narečje'', ki je bila najpomembnejša osnova za gornjesrski pisani jezik in se zato ne razlikuje bistveno od današnjega knjižnega jezika.

Za. Narečja Muskau, Löbauerjevo narečje in tako imenovano gorsko narečje, ki se je prej govorilo v Großpostwitzu / Budestecyju, velja, da so v 20.stoletju izumrla. Preostali govorci v teh delih hezikovnega področja zdaj uporabljajo zgornjelužiški standardni jezik.

Različica nemščine, ki se danes govori v jezikovno asimiliranih vaseh na območju lužiške naselitve, je znana kot Neulausitzisch.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
Vrstica 260: Vrstica 252:
== Spletne povezave ==
== Spletne povezave ==


* boehmak.de: zgornjelužijsko [http://www.boehmak.de/sn.html -nemško]
* boehmak.de: zgornjelužijsko [http://www.boehmak.de/sn.html -nemški besednjak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210120180316/http://www.boehmak.de/sn.html |date=2021-01-20 }}
* boehmak.de: [http://www.boehmak.de/ nemško-zgornjelužiški jezik]
* soblex.de: [http://www.soblex.de/ zgornjelužiški-nemški slovar]
* soblex.de: [http://www.soblex.de/ slovar Soblex, morfološki generator in analiza besed]
* prawopis.de: Zgornjelužiški [http://www.prawopis.de/ pravopisni slovar]
* Lužiški inštitut: [https://www.serbski-institut.de/de/Obersorbisches-phraseologisches-Woerterbuch/ Frazeološki slovar]
* Lužiški inštitut: [https://www.serbski-institut.de/de/Obersorbisches-phraseologisches-Woerterbuch/ Frazeološki slovar]
glej tudi

=== Nadaljnje ===

* [https://sprachkurs.sorbischlernen.de/ Spletni jezikovni tečaj Zgornja Lužiščina (A1, A2, B1)]
* [https://sprachkurs.sorbischlernen.de/ Spletni jezikovni tečaj Zgornja Lužiščina (A1, A2, B1)]
* [https://soblex.de/sotra/ Spletni prevajalec "Sotra"] (zgornje-lužiško-nemška in nemško-zgornje-lužiška)
* [https://soblex.de/sotra/ Spletni prevajalec "Sotra"] (zgornjelužiškčina <>nemščina)
* uni-leipzig.de: lužiški [https://corpora.uni-leipzig.de/de?corpusId=hsb korpus]
* uni-leipzig.de: lužiški [https://corpora.uni-leipzig.de/de?corpusId=hsb korpus]
* [http://www.theater-bautzen.de/ gornjelužiško-nemško gledališče]
* {{Dmoz|World/Deutsch/Wissenschaft/Geisteswissenschaften/Linguistik/Sprachen/Natürliche_Sprachen/Indoeuropäische/Slawische/Sorbisch/|Sorbisch}}


== Sklici ==
== Sklici ==


{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Lužiški Srbi]]
[[Kategorija:Lužiški Srbi]]
[[Kategorija:Lužica]]
[[Kategorija:Lužica]]
[[Kategorija:Slovanski jeziki]]
[[Kategorija:Slovanski jeziki]]
[[Kategorija:Saška]]
[[Kategorija:Saška]]
[[Kategorija:Zahodnoslovanski jeziki]]
<references />

Trenutna redakcija s časom 12:57, 21. maj 2023

gornjesrbščina
hornjoserbšćina, hornjoserbsce
Izgovarjava[ˈhɔʀnjɔˌsɛʀpʃt͡ʃina]
Materni jezikNemčija
PodročjeSaška
EtničnostLužiški Srbi
Št. maternih
govorcev
13.000 (2007)[1]
PisavaLatinica (lužiška abeceda)
Uradni status
Uradni jezik
Regijski jezik na Saškem
Jezikovne oznake
ISO 639-2hsb
ISO 639-3hsb
Glottologuppe1395
ELPUpper Sorbian
Linguasphere53-AAA-bb < 53-AAA-b < 53-AAA-b...-d (variante: 53-AAA-bba do 53-AAA-bbf)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Gornje(lužiška)srbščina (hornjoserbšćina) je zahodnoslovanski jezik, ki ga govorijo v Zgornji Lužici na območju med kraji Bautzen (Budyšin), Kamenz (Kamjenc) in Hoyerswerda (Wojerecy). Gornjesrbščina je tesno povezana s dolnjesrbščino, pa tudi s češčino, slovaščino, poljščino in kašubščino. Kot slovanski jezik je zgornjelužijščina eden izmed indoevropskih jezikov.

Gornjesrbščina je eden od uradno priznanih manjšinskih jezikov v Nemčiji v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih.[2] Na podlagi zakona o saških Srbih imajo na uradnem območju poselitve v Zgornji Lužici med drugim kraji dvojezične cestne in krajevne table, javne šole pa gornjesrbščino kot učni jezik oz. kot tuji jezik.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Enotni gornjesrbsi jezik v pisni obliki obstaja šele od 19. stoletja. Pred tem sta obstajali katoliška in protestantska različica, ki so ju oblikovali in zapisovali duhovniki, tako da sta se delno razlikovali po črkovanju, slovnici in besedišču. Kar zadeva črkovanje, je katoliška varianta temeljila bolj na češčini, protestantska pa na nemščini. Ob tako imenovani lužiški preroditvi sta pod vodstvom Maćice Serbske različici združili v en sam, od verske pripadnosti neodvisen pisni jezik. Pomembni začetniki tega premika, ki je trajal do sredine 20. stoletja, so bili med drugimi Jan Arnošt Smoler, Michał Hórnik in Handrij Zejler.

Za današnje jezikovne razmere glej članek lužiški jezik.

Oče naš v gornjesrbščini

[uredi | uredi kodo]
Oče naš, ki si v nebesih, Wótče naš, kiž sy w njebjesach.
posvečeno bodi tvoje ime, Swjeć so Twoje mjeno.
pridi k nam tvoje kraljestvo, Přińdź Twoje kralestwo.
zgodi se tvoja volja Stań so Twoja wola,
kakor v nebesih tako na zemlji. kaž na njebju, tak na zemi.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh Wšědny chlěb naš daj nam dźens.
in odpusti nam naše dolge, Wodaj nam naše winy,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, jako my tež wodawamy swojim winikam.
in ne vpelji nas v skušnjavo, A njewjedź nas do spytowanja,
temveč reši nas hudega. ale wumóž nas wot złeho.

Glasoslovje

[uredi | uredi kodo]
  • fonem /r / se lahko izgovarja tudi kot zvočni alveolarni vibrant [r], kar pa danes le redko srečamo. Danes se večinoma izgovarja kot zvočen uvularni vibrant [ʀ]. Pred i, ě, j ali pa pri osebah, ki govorijo R s konico jezika, se [ʀʲ] izgovarja kot [rʲ]

V gornjesrbščini prihaja do mehčanja soglasnikov oziroma regresivne asimilacije fonacije:

  • /dub/ se izgovarja [dup]
  • /hubkować susodku/ se izgovarja [hupkou̯aʧ susɔtku]

Naglaševanje besed

[uredi | uredi kodo]
Dvojezični cestni napis v Crostwitzu

Glavni poudarek v gornjesrbščini je običajno na prvem zlogu, žida (ŽI-da) ['ʒida], łastojčka (ŁAS-tojč-ka) ['u̯astɔiʧka], kuzłapołna (KUZ-ła-pol-na) ['kuzu̯apou̯n], z naslednjimi izjemami:

  • Pri nekaterih starejših tvorjenkah je poudarek na drugi komponenti: lětstotk (lět-STOTK), wokomik (woko-MIK)
  • Novejše izposojene besede na -ěrować in -ować so vedno naglašene na zlogu pred -ować: reagować (re-A-go-WAĆ), gratulować (gra-TU-lo-WAĆ), kopěrować (ko-PE-ro-WAĆ)
  • Tuje besede, ki so prek nemščine prišle v zgornjo lužiščino, so naglašene na zlogu pred prvo lužiško komponento (končnico ali pregibnim koncem): agentura (a-gen-TU-ra), agitacija (a-gi-TA-ci-ja), ministerstwo (mi-ni-STER-stwo), procesjón (pro-ce'-SJÓN)

V besednih sintagmah predlog pogosto (pred enozložnimi samostalniki vedno) pritegne naglas: ke mni (KE mni), na wšo (NA wšo), do šule (DO šule), na zahrodźe (NA zahrodźe), na pol (NA polu), do mesta (DO mesta), za tebje (ZA tebje)

Abeceda

[uredi | uredi kodo]
Krajevna tabla za Niesendorf v bližini Bautzena: gornjesrbščina uporablja več kot samo 26 črk latinske osnovne abecede.

Zgornja lužiška abeceda temelji na latinski abecedi, ki jo dopolnjujejo naslednji diakritični znaki in kombinacije črk: č, ć, dź, ě, ch, ł, ń, ó, ř, š, ž.

Q, v in x niso del abecede, pojavljajo se samo v tujih besedah. Zgornja lužiška abeceda pozna tako 34 črk.

črka m n ń o ó p r ř s š t u w y z ž
ime ɛm ɛn eʲn ɔ ʊ pei̯ ɛʀ ɛʃ ɛs ɛʃ tei̯ u u̯ei̯ ɨ / ɨpsilɔn zɛt ʒɛt

Pri abecednem razvrščanju se ne razlikuje med črkama n in ń in ne med o in ó. Nósk (= nos ) je na primer razvrščen pred nosorohač (= nosorog). Če se besedi razlikujeta le v teh črkah, se abecedni vrstni red upošteva tudi tukaj, na primer pri won (= ven, ven) - Won (= on) - won (= vonj).

Ě, Ń, Ó in Ř se nikoli ne pojavijo na začetku besede, zato so ustrezne velike črke zelo redke in se uporabljajo le, če je celotna beseda napisana z veliko začetnico (npr RÓŽEŃ (= (žar) raženj; nabodalo)).

Slovnica

[uredi | uredi kodo]
Dvojezična naslovna stran prvega popolnega prevoda Biblije v gornjesrbščino

Gornjesrbščina je pregibni jezik, kar pomeni, da se sklanja in sprega s končnicami in pogosto majhnimi spremembami v korenu. Obstaja več sklanjatev in več spregatev, hkrati s številnimi nepravilnostmi. Besedni vrstni red je razmeroma svoboden in omogoča slogovne diferenciacije.

Samostalniki

[uredi | uredi kodo]

Poleg kategorij števila in spola poznajo samostalniki tudi sklone, in sicer jih je sedem, imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, orodnik, mestnik in zvalnik (vokativ), pri čemer se v pogovornem jeziku zvalnik uporablja le v ednini za moške samostalnike s podspolom živosti.

Slovnični spol samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. Samostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e.

Primeri sklanjatev

[uredi | uredi kodo]

V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole:

Sklon ž (težko) ž (mehko) m (trdo, neživo) m (trdo, animirano) m (mehko, animirano) s
1. (imenovalnij) rjana žon a njedźel a rjany štom nan njetopyr rjane wokn o
2. (rodilnik) rjaneje žon y njedźel e rjaneho štom a nan a njetopyr ja rjaneho wokn a
3. (dajalnik) rjanej žon je njedźel i rjanemu štom ej nan ej njetopyr jej rjanemu wokn u
4. (tožilnik) rjanu žon u njedźel u rjany štom nan a njetopyr ja rjane wokn o
5. (orodnik) z rjanej žon u z njedźel u z rjanym štom om z nan om z njetopyr jom z rjanym wokn om
6. (mestnik) o rjanej žon je o njedźel i w rjanym štom je o nan je o njetopyr ju na rjanym wokn je
7. (zvalnik) rjana žon a ! njedźel a ! rjany štom o ! nan o ! njetopyr jo ! rjane wokn o !

Zvalnik kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji.

Pridevniki

[uredi | uredi kodo]

V gornjesrbščini, tako kot v večini slovanskih jezikov, velja za pridevnike načelo ujemanja s samostalnikom, npr.. rjana kniha ("lepa knjiga"), rjany štom ("lepo drevo") in rjane wokno ("lepo okno").

Glagoli (spregatev)

[uredi | uredi kodo]

Poleg kategorij števila (ednina, dvojina, množina) in spola (m-ž-s) ima glagol še kategorije vida (dovršen in nedovršen) in časa (sedanji, prihodnji, pretekli čas), osebe in naklona (velelnik, pogojnik). Vidi so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama.

Narečja

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid lužiških narečij

Sorbsko jezikovno območje v Zgornji Lužici je zgodovinsko razdeljeno na več narečnih področij, ki se se razlikujejo predvsem v izgovarjavi, v manjši meri pa v besedišču in slovnici.

Najbolj živahno lužiško narečje do danes je katoliška različica gornjesrbščine, ki se govori v vaseh na Klosterwasserju. Značilnost je uresničitev pisanega y kot ó (temni o). Nadalje proti severu se nahajajo tako imenovana obmejna narečja, med drugimi. narečja Nochten/Wochozy, Hoyerswerda/Wojerecy in Runde/Slepo, ki so tesneje povezana s dolnjesrbščino. V vaseh okoli Budišina in v samem mestu govorijo tako imenovano (protestantsko) bautzner narečje, ki je bila najpomembnejša osnova za gornjesrski pisani jezik in se zato ne razlikuje bistveno od današnjega knjižnega jezika.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zgornjelužiški mediji

[uredi | uredi kodo]
  • Zgornji lužiški tiskani mediji
    • Serbske Nowiny (dnevni časopis v zgornji lužiščini)
    • Płomjo (revija za otroke v zgornji lužiščini)
    • Rozhlad (kulturna revija v zgornji lužiščini in spodnji lužiščini)
    • Katolski Posoł (Cerkveni časopis katoliških Lužikov v Zgornji Lužici)
    • Pomhaj Bóh (protestantski cerkveni časopis v zgornji lužiščini)
    • Lětopis (večjezična revija za lužiški jezik, zgodovino in kulturo)
  • Zgornje lužiški radijski mediji
    • Wuhladko (TV program v zgornji lužiščini)
    • Lužiški radio (27,5 ure na teden v zgornji lužiščini)
    • Radio Satkula (mladinska revija lužiškega jezika v zgornjem lužiškem jeziku)

Drugo

[uredi | uredi kodo]
  • Lužiška literatura
  • Zgornja lužiška imena

Viri

[uredi | uredi kodo]
Trgovina z živili v Budišinu
  • Jana Šołćina, Edward Wornar. Hornjoserbšćina za samostudij . Bautzen: Domowina-Verlag, 2000. ISBN 3-7420-1779-9

Spletne povezave

[uredi | uredi kodo]

glej tudi

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ gornjesrbščina at Ethnologue (18. izd., 2015)
  2. ↑ »List of declarations made with respect to treaty No. 148«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2015. Pridobljeno 28. marca 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gornjesrbščina&oldid=6007886«