[go: nahoru, domu]
Pojdi na vsebino

Gornjesrbščina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Marko3 (pogovor | prispevki)
20.611 urejanj
Marko3 (pogovor | prispevki)
20.611 urejanj
Vrstica 138: Vrstica 138:


=== Samostalniki ===
=== Samostalniki ===
Poleg kategorij števila in spola poznajo samostalniki tudi sklone, in sicer jih je sedem, [[imenovalnik]], [[rodilnik]], [[Dajalnik|da]]<nowiki/>jalnik, [[tožilnik]], orodnik, mestnik in [[Zvalnik|vo]]<nowiki/>kativ, pri čemer se v pogovornem jeziku vokativ uporablja le v ednini za moške animirane [[Samostalnik|samostalnike]].
Poleg kategorij števila in spola poznajo samostalniki tudi sklone, in sicer jih je sedem, [[imenovalnik]], [[rodilnik]], [[Dajalnik|dajalnik]], [[tožilnik]], [[orodnik]], [[mestnik]] in [[zvalnik]] (vokativ), pri čemer se v pogovornem jeziku zvalnik uporablja le v ednini za moške animirane [[Samostalnik|samostalnike]].


Slovnični spol samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. Samostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e.
Slovnični spol samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. Samostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e.


==== Primeri sklanjatve ====
==== Primeri sklanjatev ====
V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole:
V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole:
{| class="wikitable"
{| class="wikitable"
Vrstica 153: Vrstica 153:
! n
! n
|-
|-
| 1. (nominatiw)
| 1. (imenovalnij)
| rjana žon '''a'''
| rjana žon '''a'''
| njedźel '''a'''
| njedźel '''a'''
Vrstica 161: Vrstica 161:
| rjane wokn '''o'''
| rjane wokn '''o'''
|-
|-
| 2. (genitiv)
| 2. (rodilnik)
| rjaneje žon '''y'''
| rjaneje žon '''y'''
| njedźel '''e'''
| njedźel '''e'''
Vrstica 169: Vrstica 169:
| rjaneho wokn '''a'''
| rjaneho wokn '''a'''
|-
|-
| 3. (datiw)
| 3. (dajalnik)
| rjanej žon '''je'''
| rjanej žon '''je'''
| njedźel '''i'''
| njedźel '''i'''
Vrstica 177: Vrstica 177:
| rjanemu wokn '''u'''
| rjanemu wokn '''u'''
|-
|-
| 4. (akuzatiw)
| 4. (tožilnik)
| rjanu žon '''u'''
| rjanu žon '''u'''
| njedźel '''u'''
| njedźel '''u'''
Vrstica 185: Vrstica 185:
| rjane wokn '''o'''
| rjane wokn '''o'''
|-
|-
| 5. (instrumental)
| 5. (orodnik)
| z rjanej žon '''u'''
| z rjanej žon '''u'''
| z njedźel '''u'''
| z njedźel '''u'''
Vrstica 193: Vrstica 193:
| z rjanym wokn '''om'''
| z rjanym wokn '''om'''
|-
|-
| 6. (lokatiw)
| 6. (mestnik)
| kjer rjanej žon '''kdaj'''
| kjer rjanej žon '''kdaj'''
| kje njedźel '''i'''
| kje njedźel '''i'''
Vrstica 201: Vrstica 201:
| na rjanym wokn '''je'''
| na rjanym wokn '''je'''
|-
|-
| 7. (wokatiw)
| 7. (zvalnik)
| rjana žon '''a''' !
| rjana žon '''a''' !
| njedźel '''a''' !
| njedźel '''a''' !
Vrstica 209: Vrstica 209:
| rjane wokn '''o''' !
| rjane wokn '''o''' !
|}
|}
Vokativ kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji .
Zvalnik kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji.


=== Pridevniki ===
=== Pridevniki ===
Vrstica 215: Vrstica 215:


=== Glagoli (spregatev) ===
=== Glagoli (spregatev) ===
Poleg kategorij edina-množina in spol (m-ž-s) ima glagol še kategorije [[Glagolski vid|vida]] (dovršen in nedovršen) in [[Glagolski čas|časa]] (sedanji, prihodnji, pretekli čas), [[Slovnična oseba|osebe]] in [[Glagolski naklon|načina]] (imperativ, pogoj). Vidi so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama.
Poleg kategorij števila (ednina, množina) in spola (m-ž-s) ima glagol še kategorije [[Glagolski vid|vida]] (dovršen in nedovršen) in [[Glagolski čas|časa]] (sedanji, prihodnji, pretekli čas), [[Slovnična oseba|osebe]] in [[Glagolski naklon|naklona]] (velelnik, pogojnik). Vidi so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama.


== Narečja ==
== Narečja ==

Redakcija: 21:30, 11. april 2021

Zgornjelužiščina
hornjoserbšćina, hornjoserbsce
Izgovarjava[ˈhɔʀnjɔˌsɛʀpʃt͡ʃina]
Materni jezikNemčija
PodročjeSaška
EtničnostLužiški Srbi
Št. maternih
govorcev
13.000 (2007)[1]
PisavaLatinica (lužiška abeceda)
Uradni status
Uradni jezik
Regijski jezik na Saškem
Jezikovne oznake
ISO 639-2hsb
ISO 639-3hsb
Glottologuppe1395
ELPUpper Sorbian
Linguasphere53-AAA-bb < 53-AAA-b < 53-AAA-b...-d (variante: 53-AAA-bba do 53-AAA-bbf)
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Gornjelužiška srbščina (hornjoserbšćina) ali zgornjelužiščina je zahodnoslovanski jezik, ki ga govorijo v Zgornji Lužici na območju med kraji Bautzen (Budyšin), Kamenz (Kamjenc) in Hoyerswerda (Wojerecy). Zgornjelužiščina je tesno povezana s spodnjelužiščino, pa tudi češčino, slovaščino, poljščino in kašubščino. Kot slovanski jezik je zgornjelužijščina eden izmed indoevropskih jezikov.

Zgornjelužiščina je eden od uradno priznanih manjšinskih jezikov v Nemčiji v skladu z Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih.[2] Na podlagi zakona o Saških Srbih imajo na uradnem območju poselitve v Zgornji Lužici med drugim kraji dvojezične cestne in krajevne table, javne šole pa zgornjelužiščino kot učni jezik oz. kot tuji jezik.

Zgodovina

Enotni zgornjelužiški jezik v pisni obliki obstaja šele od 19. stoletja. Pred tem sta obstajali katoliška in protestantska različica, ki so ju oblikovali in zapisovali duhovniki, tako da sta se delno razlikovali po črkovanju, slovnici in besedišču. Kar zadeva črkovanje, je katoliška varianta temeljila bolj na češčini, protestantska pa na nemščini. Ob tako imenovani lužiški preroditvi sta pod vodstvom Maćice Serbske različici združili v en sam, od verske pripadnosti neodvisen pisni jezik. Pomembni začetniki tega premika, ki je trajall do sredine 20. stoletja, so bili med drugimi Jan Arnošt Smoler, Michał Hórnik in Handrij Zejler.

Za današnje jezikovne razmere glej članek lužiški jezik.

Oče naš v slovenščini in zgornjelužiščini

Oče naš, ki si v nebesih, Wótče naš, kiž sy w njebjesach.
posvečeno bodi tvoje ime, Swjeć so Twoje mjeno.
pridi k nam tvoje kraljestvo, Přińdź Twoje kralestwo.
zgodi se tvoja volja Stań so Twoja wola,
kakor v nebesih tako na zemlji. kaž na njebju, tak na zemi.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh Wšědny chlěb naš daj nam dźens.
in odpusti nam naše dolge, Wodaj nam naše winy,
kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, jako my tež wodawamy swojim winikam.
in ne vpelji nas v skušnjavo, A njewjedź nas do spytowanja,
temveč reši nas hudega. ale wumóž nas wot złeho.

Glasoslovje

  • fonem /r / se lahko izgovarja tudi kot zvočni alveolarni vibrant [r], kar pa danes le redko srečamo. Danes se večinoma izgovarja kot zvočen uvularni vibrant [ʀ]. Pred i, ě, j ali pa pri osebah, ki govorijo R s konico jezika, se [ʀʲ] izgovarja kot [rʲ]

V zgornjelužijščini prihaja do mehčanja soglasnikov oziroma regresivne asimilacije fonacije:

  • /dub/ se izgovarja [dup]
  • /hubkować susodku/ se izgovarja [hupkou̯aʧ susɔtku]

Naglaševanje besed

Dvojezični cestni napis v Crostwitzu

Glavni poudarek v zgornjelužiščini je običajno na prvem zlogu, žida (ŽI-da) ['ʒida], łastojčka (ŁAS-tojč-ka) ['u̯astɔiʧka], kuzłapołna (KUZ-ła-pol-na) ['kuzu̯apou̯n], z naslednjimi izjemami:

  • Pri nekaterih starejših tvorjenkah je poudarek na drugi komponenti: lětstotk (lět-STOTK), wokomik (woko-MIK)
  • Novejše izposojene besede na -ěrować in -ować so vedno naglašene na zlogu pred -ować: reagować (re-A-go-WAC), gratulować (gra-TU-lo-WAC), kopěrować (ko-PE-ro-WAC)
  • Tuje besede, ki so prek nemščine prišle v zgornjo lužiščino, so naglašene na zlogu pred prvo lužiško komponento (končnico ali pregibnim koncem): agentura (a-gen-TU-ra), agitacija (a-gi-TA-ci-ja), ministerstwo (mi-ni-STER-stwo), procesjón (pro-ce'-SJÓN)

V besednih sintagmah predlog pogosto (pred enozložnimi samostalniki vedno) pritegne naglas: ke mni (KE mni), na wšo (NA wšo), do šule (DO šule), na zahrodźe (NA zahrodźe), na pol (NA polu), do mesta (DO mesta), za tebje (ZA tebje)

Abeceda

Krajevna tabla za Niesendorf v bližini Bautzena: Zgornjelužiščina uporablja več kot samo 26 črk latinske osnovne abecede.

Zgornja lužiška abeceda temelji na latinski abecedi, ki jo dopolnjujejo naslednji diakritični znaki in kombinacije črk: č, ć, dź, ě, ch, ł, ń, ó, ř, š, ž.

Q, v in x niso del abecede, pojavljajo se samo v tujih besedah. Zgornja lužiška abeceda pozna tako 34 črk.

črka m n ń o ó p r ř s š t u w y z ž
ime ɛm ɛn eʲn ɔ ʊ pei̯ ɛʀ ɛʃ ɛs ɛʃ tei̯ u u̯ei̯ ɨ / ɨpsilɔn zɛt ʒɛt

Pri abecednem razvrščanju se ne razlikuje med črkama n in ń in ne med o in ó. Nósk (= nos ) je na primer razvrščen pred nosorohač (= nosorog). Če se besedi razlikujeta le v teh črkah, se abecedni vrstni red upošteva tudi tukaj, na primer pri won (= ven, ven) - Won (= on) - won (= vonj).

Ě, Ń, Ó in Ř se nikoli ne pojavijo na začetku besede, zato so ustrezne velike črke zelo redke in se uporabljajo le, če je celotna beseda napisana z veliko začetnico (npr RÓŽEŃ (= (žar) raženj; nabodalo)).

Slovnica

Dvojezična naslovna stran prvega popolnega prevoda Biblije v zgornjelužiščino

Zgornjelužiščina je pregibni jezik, kar pomeni, da se sklanja in sprega s končnicami in pogosto majhnimi spremembami v korenu. Obstaja več sklanjatev in več spregatev, hkrati s številnimi nepravilnostmi. Besedni vrstni red je razmeroma svoboden in omogoča slogovne diferenciacije.

Samostalniki

Poleg kategorij števila in spola poznajo samostalniki tudi sklone, in sicer jih je sedem, imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, orodnik, mestnik in zvalnik (vokativ), pri čemer se v pogovornem jeziku zvalnik uporablja le v ednini za moške animirane samostalnike.

Slovnični spol samostalnikov je običajno mogoče prepoznati po končnici. Samostalniki moškega spola se običajno končajo s soglasniki, ženskega spola z -a in srednjega z -o ali -e.

Primeri sklanjatev

V ednini se samostalniki redno sklanjajo takole:

Ovitek w (težko) w (mehko) m (trdo, neživo) m (trdo, animirano) m (mehko, animirano) n
1. (imenovalnij) rjana žon a njedźel a rjany štom nan njetopyr rjane wokn o
2. (rodilnik) rjaneje žon y njedźel e rjaneho štom a nan a njetopyr ja rjaneho wokn a
3. (dajalnik) rjanej žon je njedźel i rjanemu štom ej nan ej njetopyr jej rjanemu wokn u
4. (tožilnik) rjanu žon u njedźel u rjany štom nan a njetopyr ja rjane wokn o
5. (orodnik) z rjanej žon u z njedźel u z rjanym štom om z nan om z njetopyr jom z rjanym wokn om
6. (mestnik) kjer rjanej žon kdaj kje njedźel i w rjanym štom je kje nan je kjer njetopyr ju na rjanym wokn je
7. (zvalnik) rjana žon a ! njedźel a ! rjany štom o ! nan o ! njetopyr kdaj ! rjane wokn o !

Zvalnik kot oblika nagovora in klica ima drugačne oblike od imenovalnika samo v ednini pri samostalnikih moškega spola, večinoma pa je razlika v intonaciji.

Pridevniki

V zgornjelužiščini, tako kot v večini slovanskih jezikov, velja za pridevnike načelo ujemanja s samostalnikom, npr.. rjana kniha ("lepa knjiga"), rjany štom ("lepo drevo") in rjane wokno ("lepo okno").

Glagoli (spregatev)

Poleg kategorij števila (ednina, množina) in spola (m-ž-s) ima glagol še kategorije vida (dovršen in nedovršen) in časa (sedanji, prihodnji, pretekli čas), osebe in naklona (velelnik, pogojnik). Vidi so delno izraženi z različnimi pregibnimi končnicami, deloma s predponami (običajno zzpopolnjevanjem nepopolnih glagolov), v nekaj primerih tudi z dvema različnima osnovama.

Narečja

Zemljevid lužiških narečij

Sorbsko jezikovno območje v Zgornji Lužici je zgodovinsko razdeljena na več narečnih področij, ki se se razlikujejo predvsem v izgovorjavi, v manjši meri pa v besedišču in slovnici.

Najbolj živahno lužiško narečje do danes je katoliška različica zgornjelužijščine, ki se govori v vaseh na Klosterwasserju. Značilnost je uresničitev pisanega y kot ó (temni o). Nadalje proti severu se nahajajo tako imenovana obmejna narečja, med drugimi. narečja Nochten/Wochozy, Hoyerswerda/Wojerecy in Runde/Slepo, ki so tesneje povezana s spodnjelužiščino. V vaseh okoli Budišina in v samem mestu govorijo tako imenovano (protestantsko) bautzner narečje, ki je bila najpomembnejša osnova za gornjelužiški pisani jezik in se zato ne razlikuje bistveno od današnjega knjižnega jezika.

Za. Narečja Muskau, Löbauerjevo narečje in tako imenovano gorsko narečje, ki se je prej govorilo v Großpostwitzu / Budestecyju, velja, da so v 20.stoletju izumrla. Preostali govorci v teh delih hezikovnega področja zdaj uporabljajo zgornjelužiški standardni jezik.

Različica nemščine, ki se danes govori v jezikovno asimiliranih vaseh na območju lužiške naselitve, je znana kot Neulausitzisch.

Glej tudi

Zgornjelužiški mediji

  • Zgornji lužiški tiskani mediji
    • Serbske Nowiny (dnevni časopis v zgornji lužiščini)
    • Płomjo (revija za otroke v zgornji lužiščini)
    • Rozhlad (kulturna revija v zgornji lužiščini in spodnji lužiščini)
    • Katolski Posoł (Cerkveni časopis katoliških Lužikov v Zgornji Lužici)
    • Pomhaj Bóh (protestantski cerkveni časopis v zgornji lužiščini)
    • Lětopis (večjezična revija za lužiški jezik, zgodovino in kulturo)
  • Zgornje lužiški radijski mediji
    • Wuhladko (TV program v zgornji lužiščini)
    • Lužiški radio (27,5 ure na teden v zgornji lužiščini)
    • Radio Satkula (mladinska revija lužiškega jezika v zgornjem lužiškem jeziku)

Drugo

  • Lužiška literatura
  • Zgornja lužiška imena

Viri

Trgovina z živili v Budišinu
  • Jana Šołćina, Edward Wornar. Hornjoserbšćina za samostudij . Bautzen: Domowina-Verlag, 2000. ISBN 3-7420-1779-9

Spletne povezave

glej tudi

Sklici

  1. ↑ Zgornjelužiščina at Ethnologue (18. izd., 2015)
  2. ↑ List of declarations made with respect to treaty No. 148
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gornjesrbščina&oldid=5491057«