[go: nahoru, domu]

Pojdi na vsebino

Jack W. Szostak: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m tn
Botopol (pogovor | prispevki)
m pnp
 
(26 vmesnih redakcij 12 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Znanstvenik
{{Infopolje Znanstvenik
|name = Jack William Szostak
|name = Jack William Szostak
|birth_date = <!-- WD -->
|image = JSzostak.jpg
|birth_place = <!-- WD -->
|image_width = 143
|caption =
|birth_date = {{datum rojstva in starost|1952|11|9}}
|birth_place = [[London]], [[Združeno kraljestvo]]
|residence = ZDA
|residence = ZDA
|death_date =
|death_date =
Vrstica 20: Vrstica 17:
}}
}}


'''Jack William Szostak''', [[Američani|ameriški]] [[molekularni biolog]], [[nobelovec]], * [[9. november]] [[1952]], [[London]], [[Združeno kraljestvo]].
'''Jack William Szostak''', [[Američani|ameriški]] [[molekularni biolog]], [[nobelovec]], * [[9. november]] [[1952]], [[London]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].


Szostak je potomec [[Poljaki|poljskih]] emigrantov v [[Združene države Amerike]]. Rodil se je v Londonu in odraščal v [[Kanada|Kanadi]]. Diplomiral je iz [[biologija celice|celične biologije]] na [[Univerza McGill|Univerzi McGill]] in doktoriral iz [[biokemija|biokemije]] na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]]. Po doktoratu je postal vodja laboratorija na inštitutu za raziskovanje [[rak (bolezen)|raka]] na Harvardski šoli medicine, kasneje pa je dobil delo na oddelku za molekularno biologijo Splošne bolnišnice v Massachusettsu. Leta 1988 je postal redni profesor na Univerzi Harvard.
Szostak je potomec [[Poljaki|poljskih]] emigrantov v [[Združene države Amerike]]. Rodil se je v Londonu in odraščal v [[Kanada|Kanadi]]. Diplomiral je iz [[biologija celice|celične biologije]] na [[Univerza McGill|Univerzi McGill]] in doktoriral iz [[biokemija|biokemije]] na [[Univerza Cornell|Univerzi Cornell]]. Po doktoratu je postal vodja laboratorija na inštitutu za raziskovanje [[rak (bolezen)|raka]] na Harvardski šoli medicine, kasneje pa je dobil delo na oddelku za molekularno biologijo Splošne bolnišnice v Massachusettsu. Leta 1988 je postal redni profesor na Univerzi Harvard.


Njegove raziskave so usmerjene predvsem v zgradbo [[kromosom]]ov [[kvasovke|gliv kvasovk]] in njihove spremembe pri [[celična delitev|celični delitvi]]. Ustvaril je prvi umeten kromosom kvasovke, njegova odkritja pa so bila pomembna tudi za razvoj tehnik za ugotavljanje lokacij [[gen]]ov na kromosomih in njihovo manipulacijo. On, [[Elizabeth Blackburn]] in [[Carol W. Greider]] so leta 2009 prejeli [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za odkritja zgradbe in delovanja [[telomera|telomer]], ki ščitijo kromosome pred degradacijo.<ref>(5.9.2009). [http://nobelprize.org/nobel_prizes/medicine/laureates/2009/press.html The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2009] - izjava za tisk. Nobelova fundacija.</ref>
Njegove raziskave so usmerjene predvsem v zgradbo [[kromosom]]ov [[kvasovke|gliv kvasovk]] in njihove spremembe pri [[celična delitev|celični delitvi]]. Ustvaril je prvi umeten kromosom kvasovke, njegova odkritja pa so bila pomembna tudi za razvoj tehnik za ugotavljanje lokacij [[gen]]ov na kromosomih in njihovo manipulacijo. On, [[Elizabeth Blackburn]] in [[Carol W. Greider]] so leta 2009 prejeli [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za odkritja zgradbe in delovanja [[telomera|telomer]], ki ščitijo kromosome pred degradacijo.<ref>{{navedi nobelprize.org |področje=fizmed |leto=2009 |accessdate=14.6.2017}}</ref>


== Viri ==
== Viri ==
{{refsez}}
{{opombe}}
{{-}}
{{-}}
{{Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino}}
{{Nobel Prize in Physiology or Medicine}}


{{normativna kontrola}}
{{scientist-stub}}
{{biologist-stub}}

{{lifetime|1952|LIVING|Szostak, Jack W.}}


{{DEFAULTSORT:Szostak, Jack W.}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Ameriški biologi]]
[[Kategorija:Ameriški biologi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze McGill]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze McGill]]
Vrstica 40: Vrstica 38:
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Harvard]]
[[Kategorija:Predavatelji na Univerzi Harvard]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino]]
[[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za fiziologijo ali medicino]]
[[Kategorija:Ameriški univerzitetni učitelji]]

[[Kategorija:Poljski Američani]]
[[ar:جاك زوستاك]]
[[ca:Jack W. Szostak]]
[[cs:Jack W. Szostak]]
[[de:Jack Szostak]]
[[en:Jack W. Szostak]]
[[es:Jack Szostak]]
[[fa:جک ژوستاک]]
[[fi:Jack W. Szostak]]
[[fr:Jack Szostak]]
[[gl:Jack Szostak]]
[[he:ג'ק שוסטק]]
[[id:Jack W. Szostak]]
[[is:Jack W. Szostak]]
[[it:Jack W. Szostak]]
[[ja:ジャック・W・ショスタク]]
[[ko:잭 쇼스택]]
[[la:Jack Szostak]]
[[nds:Jack Szostak]]
[[nl:Jack Szostak]]
[[pl:Jack W. Szostak]]
[[pt:Jack Szostak]]
[[ro:Jack Szostak]]
[[ru:Шостак, Джек]]
[[sv:Jack Szostak]]
[[ta:ஜாக் சோஸ்டாக்]]
[[tr:Jack Szostak]]
[[vi:Jack W. Szostak]]
[[zh:杰克·绍斯塔克]]

Trenutna redakcija s časom 18:52, 13. marec 2024

Jack William Szostak
Portret
Rojstvo9. november 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][3] (71 let)
London[4][5][6]
BivališčeZDA
Področjamolekularna biologija
UstanoveUniverza Harvard, Medicinski inštitut Howarda Hughesa
Alma materUniverza McGill, Univerza Cornell
Pomembne nagradeNobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (2009)

Jack William Szostak, ameriški molekularni biolog, nobelovec, * 9. november 1952, London, Združeno kraljestvo.

Szostak je potomec poljskih emigrantov v Združene države Amerike. Rodil se je v Londonu in odraščal v Kanadi. Diplomiral je iz celične biologije na Univerzi McGill in doktoriral iz biokemije na Univerzi Cornell. Po doktoratu je postal vodja laboratorija na inštitutu za raziskovanje raka na Harvardski šoli medicine, kasneje pa je dobil delo na oddelku za molekularno biologijo Splošne bolnišnice v Massachusettsu. Leta 1988 je postal redni profesor na Univerzi Harvard.

Njegove raziskave so usmerjene predvsem v zgradbo kromosomov gliv kvasovk in njihove spremembe pri celični delitvi. Ustvaril je prvi umeten kromosom kvasovke, njegova odkritja pa so bila pomembna tudi za razvoj tehnik za ugotavljanje lokacij genov na kromosomih in njihovo manipulacijo. On, Elizabeth Blackburn in Carol W. Greider so leta 2009 prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za odkritja zgradbe in delovanja telomer, ki ščitijo kromosome pred degradacijo.[7]

  1. NNDB — 2002.
  2. Rogers K. Encyclopædia Britannica
  3. Brockhaus Enzyklopädie
  4. Record #139389458 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  5. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/scin.5591780123/pdf
  6. http://www.examiner.com/x-24559-DC-World-News-Examiner~y2009m10d5-Nobel-Prize-in-medicine-winners-solve-fundamental-mystery
  7. »The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2009«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno 14. junija 2017.