Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim
Papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja (italijansko Basilica di San Paolo fuori le mura, latinsko Basilica Sancti Pauli extra moenia) je ena od štirih glavnih bazilik v Rimu, Italija. Pozidana je bila v 4. stoletju, po požaru 1823 pa obnovljena.
| Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja | |
|---|---|
| Papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja | |
 pročelje bazilike svetega Pavla zunaj obzidja | |
  Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja | |
| 41°51′31″N 12°28′38″E / 41.85861°N 12.47722°E | |
| Država | Italija |
| Verska skupnost | Rimskokatoliška |
| Spletna stran | Uradno spletno mesto |
| Zgodovina | |
| Prejšnja imena | latinsko Basilica Sancti Pauli extra moenia |
| Status | Cerkev |
| Zgrajena | 4. stoletje |
| Zgradil | Cesar Konstantin I. Veliki |
| Blagoslovljena | 19. stoletje |
| Arhitektura | |
| Funkcionalno stanje | Aktivno |
| Slog | Baročna arhitektura |
| Začetek gradnje | 4. stoletje |
| Konec gradnje | 19. stoletje |
| Lastnosti | |
| Materiali | Opeka |
Zgodovina
urediGradnja
urediBaziliko je začel graditi rimski cesar Konstantin nad mestom, kjer je po izročilu pretrpel mučeništvo apostol Pavel. Tam so njegovi učenci postavili spominsko kapelo cella memoriae. Prvo cerkev je dal sezidati cesar Valentinijan okrog leta 370.
Požar 1823
urediV noči 15. na 16. julij 1823 je v cerkvi izbruhnil požar, ki je trajal okrog pet ur in uničil velik del cerkve. Ogenj se je vnel zaradi malomarnosti kleparja, ki je popravljal odtočni žleb na strehi ladje; pozabil je pa na ogenj, ki ga je pri varjenju uporabljal. Čeprav je ogenj tlel že dalj časa, ga zvečer še nihče ni opazil.
Pastir Giuseppe Perna, ki je pasel živino tam blizu, je sprožil zjutraj ob četrt na pet preplah in obvestil vodstvo samostana, ko se je ogenj že razvnel. Na njegovo opozorilo so gasilci pod poveljstvom grofa Origa prispeli v kakih dveh urah. Po požaru je ostalo pokonci le malo ogrodja. Nosilni zid je čudežno preprečil padec dela ladje in prenesel visoko vročino ter s tem ohranil Di Cambijev ciborij in nekatere mozaike. Prav tako so rešili apsido, slavolok, križni hodnik in svečnik; obnoviti pa so morali velik del zidovja. V tem času je potekala strokovna razprava o različnih načinih obnove, vendar so se pristojni gradbeniki odločili raje za popolnoma novo cerkev. Tako danes obiskovalec le težko prepozna stavbo, ki je kot edina od rimskih cerkva ohranila zasnovo bazilike iz konca 4. stoletja celih 1435 let, vse do usodnega požara.
6. julija 1823 si je ob padcu Pij VII zlomil stegnenico; 16. julija pa se je začel smrtni boj, ki se je končal 20. avgusta; tako papežu novice o požaru niso mogli sporočiti. [1][2]
Ocena
uredi| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura |
| Del | Abbey of Saint Paul Outside the Walls Zgodovinsko središče Rima, nepremičnine Svetega sedeža v tem mestu, ki uživajo eksteritorialne pravice, in Sveti Pavel zunaj obzidja eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji sedem romarskih cerkva Rima |
| Kriterij | Kulturni: i, ii, iii, iv, vi |
| Referenca | 91 |
| Vpis | 1980 (4. zasedanje) |
| Razširitve | 1990 |
Nekateri viri viri poročajo, da so obnovitelji po požaru 1823 zamislili popolnoma novo cerkev in da so brez potrebe podrli del stavbe in zvonik. Drugi viri menijo, da so stavbeniki in papeži storili vse, kar je bilo možno s takratnim znanjem in izkušnjo, materialom in tehniko, da bi v novo stavbo vključili kar je ostalo od požara.
Viri
uredi- B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.
- O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
- F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
- S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
- C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
- C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
- A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal).
- E. Horváth: Régészet, Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011
- N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
- Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
- Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
- J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
- F. Rihar: Marija v zarji slave (Šmarnice), Družba svetega Mohorja v Celovcu 1909.
- A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
- M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.
Opombe
uredi- ↑ Giovanni Di Benedetto; Claudio Rendina (2004). Storia di Roma moderna e contemporanea. Roma : Newton & Compton. ISBN 88-541-0201-6.
- ↑ »L'incendio del luglio 1823«. Basilica papale San Paolo fuori le mura. Pridobljeno 25. marca 2012.