Šahovske kategorije in naslovi

Šahisti se po igralni moči poleg ratingiranja lahko razvrščajo tudi v posamezne kategorije oziroma naslove.

Običajni turnirski šah

Slovenski naslovi

Igralci

V okviru Šahovske zveze Slovenije lahko igralci dosežejo naslednje kategorije (od najnižje navzgor):

igralec brez kategorije (brezkategornik)
igralec IV kategorije (četrtokategornik) - IV
igralec III kategorije (tretjekategornik) - III
igralec II kategorije (drugokategornik) - II
igralec I kategorije (prvokategornik) - I
mojstrski kandidat - MK
slovenski mojster - M

Igralke

Podobno lahko šahistke dosežejo:

igralka brez kategorije (brezkategornica)
igralka IV kategorije (četrtokategornica) wIV
igralka III kategorije (tretjekategornica) - wIII
igralka II kategorije (drugokategornica) - wII
igralka I kategorije (prvokategornica) - wI
mojstrska kandidatka - wMK
slovenska mojstrica - wM

Oznake ženskih kategorij imajo dodano črko W (woman - ženska).

Mednarodni naslovi

Igralci

Mednarodne naslove pa ureja in podeljuje FIDE. Od najnižjega navzgor so to:

mojstrski kandidat - MK (Candidate Master - CM)
FIDE mojster - FM (FIDE Master - FM)
mednarodni mojster - MM (International Master - IM)
velemojster - VM (Grandmaster - GM)

Igralke

Ustrezni ženski naslovi pa so:

mojstrska kandidatka - wMK (Woman Candidate Master - wCM)
FIDE mojstrica - wFM (FIDE Woman Master - wFM)
mednarodna mojstrica - wMM (Woman International Master - wIM)
velemojstrica - wVM (Woman Grandmaster - wGM)

Naslov mojstra FIDE je na mešanih turnirjih enakovreden naslovu slovenskega mojstra, medtem ko sta naslova mednarodnega mojstra in velemojstra po stopnji nad naslovom slovenskega mojstra. Kljub obstoječim slovenskim kraticam (MM, VM) se pogosteje uporabljajo originalne (IM, GM).

Ženski naslovi niso enakovredni moškim, lahko pa igralka doseže tudi moški naslov. Tako ima npr. ruska igralka Aleksandra Kostenjuk naslov ženske velemojstrice (wGM), hkrati pa tudi velemojster (GM) v moški konkurenci. Igralka z najvišjim ratingom FIDE na svetu je Judit Polgar, ki ima naslov (moški) velemojster - GM.

Namesto oznak CM, FM, IM in GM pa včasih zasledimo tudi krajše: c, f, i ter g za velemojstra.

Častni in sodniški naslovi

Poleg tega FIDE podeljuje tudi častna naziva

častni mojster - HM
častni velemojster - HGM

ter za sodniški naslov

mednarodni sodnik (International Arbiter) - IA.

Dopisni šah

Posebej pa se podeljujejo tudi naslovi za dopisni šah, ki jih podeljuje Mednarodna dopisna šahovska zveza (ICCF - The International Correspondence Chess Federation).

Od najnižjega navzgor so to:

mojstrski kandidat (Candidate Master) - CM
FIDE mojster (FIDE Master) - FM
mednarodni mojster (International Master) - IM
starejši mednarodni mojster (Senior International Master) - SM
velemojster (Grandmaster) - GM

Problemski šah

Naslovi za šahovsko kompozicijo (problemski šah) vključujejo sestavljanje problemov (kompozicijo) in reševanje problemov. Naslovi so:

kompozitor oz. reševalec šahovskih problemov 1. kategorije
mojstrski kandidat kompozitor oz. reševalec šahovskih problemov
mojster kompozitor oz. reševalec šahovskih problemov
mojster problemskega šaha

Prvi trije nazivi se lahko dodelijo neodvisno kompozitorjem in reševalcem šahovskih problemov in študij.

Naziv mojster problemskega šaha se podeli tistim šahovskim problemistom, ki predhodno osvojijo naziv mojster v obeh kategorijah in imajo vsaj en problem objavljen v Albumu FIDE. Nazivi so trajni.

Stopnje mednarodnih kategorij oziroma naslovov (po presoji Stalne komisije FIDE za šahovsko kompozicijo - FIDE Permanent Commission for Chess Compositions):

FIDE mojster reševanja - FMS
mednarodni mojster reševanja - IMS
velemojster reševanja - GS
FIDE mojster v komponiranju - FMC
mednarodni mojster v komponiranju - IMC
velemojster v komponiranju - GMC

ter za sodnike

mednarodni sodnik šahovske kompozicije - IJCC

Zgodovina

Naziv velemojster se je uveljavil po turnirju v Petrogradu (Sankt-Peterburg) leta 1914, ko je ruski car Nikolaj II tako poimenoval najboljše igralce turnirja: Laskerja, Capablanco, Aljehina, Tarrascha in Marshala.

Leta 1950 je FIDE podelila prvih 27 velemojstrskih naslovov, 94 naslovov mednarodnega mojstra in 17 naslovov mednarodne mojstrice. Prvi FIDE velemojstri so bili: Ossip Bernstein, Isaac Boleslavsky, Igor Bondarevsky, Mikhail Botvinnik, David Bronstein, Oldrich Duras, Max Euwe, Reuben Fine, Salo Flohr, Ernst Gruenfeld, Paul Keres, Borislav Kostić, Alexander Kotov, Grigory Levenfish, Andor Lilienthal, Geza Maroczy, Jacques Mieses, Miguel Najdorf, Viacheslav Ragozin, Samuel Reshevsky, Friedrich Sämisch, Vasily Smyslov, Gideon Stahlberg, László Szabó, Savielly Tartakower in Milan Vidmar.

Število velemojstrov je sprva počasi naraščalo, predvsem ker niso bili povsem jasni kriteriji za ta naziv. Leta 1976 je bilo tako na seznamu FIDE 144 velemojstrov, ki so prihajali iz 26. držav ter treh brezdomcev, ki se v tistem trenutku niso opredelili (Anatolij Lejn, Viktor Korčnoj, Leonid Šamkovič). Največ, štirideset velemojstrov je prihajalo iz Sovjetske zveze, kar dvajset pa je bilo jugoslovanov. Skupaj z 12 madžarskimi pa so torej tri države imela natančno polovico takratnih velemojstrov! Julija 2004) pa je bilo na seznamu FIDE kar 891 velemojstrov!

Robert Fischer je postal velemojster na Turnirju kandidatov leta 1959 pri starosti 15 let. Leta 2002 pa je dvanajstletni Ukrajinec Sergey Karjakin postal najmlajši velemojster vseh časov. Velemojstri imajo običajno rating FIDE čez 2500 točk, mednarodni mojstri pa 2400 - 2500 ratinških točk.

Slovenski velemojstri

Prvi slovenski velemojster je postal dr. Milan Vidmar. Naziv je dobil leta 1950 za rezultat v letu 1911: delitev drugega mesta z Rubensteinom takoj za Capablanco na turnirju v San Sebastianu. Vasja Pirc pa je bil drugi velemojster od leta 1953, naslov mu je priznan za predvojne rezultate.

Slovenski velemojstri (GM, po letnici pridobitve naslova):

Velemojstri v dopisnem šahu:

Ženske velemojstrice (wGM):

Glej tudi

seznam šahovskih velemojstrov