[go: nahoru, domu]

Pojdi na vsebino

Ondol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
An illustration of the ondol system

Ondol (hangul 온돌, handža 溫堗 [on.dol]) ali gudeul (hangul 구들 [ku.dɯl]) je tradicionalni korejski sistem talnega ogrevanja, ki izkorišča toploto dimnih plinov za ogrevanje spodnje strani debelih zidanih tal prostora. Beseda ondol v sodobni rabi se nanaša na katerokoli vrsto talnega ogrevanja ali na hotel ali spalnico v korejskem slogu (v nasprotju z zahodnim slogom).

Glavne komponente tradicionalnega ondola so agungi (kurišče ali peč), dostopen iz sosednjega prostora, običajno kuhinje ali gospodarjeve spalnice, dvignjena zidana tla, pod katerimi so kanali za pretok dimnih plinov, in prostostoječ zidan dimnik za zadnjim zidom zgradbe. Ogrevana tla podpirajo kamniti stebrički in pregrade za usmerjanje in porazdeljevanje dimnih plinov. Tla v bivalnem prostoru so pokrita s kamnitimi ploščami, glino in neprepustno plastjo, na primer naoljenega papirja.

Zgodovina

Izvor

Rabo ondola so odkrili na neolitskih arheoloških najdiščih v severnokorejskih pokrajinah Sonbong in Severni Hamgjan. Najdišča so stara okoli 7000 let.

Zgodnji ondoli so se začeli kot gudeuli, ki so omogočali kuhanje in ogrevanje kuhinje. Ko se je v peči zakuril ogenj, se je plamen širil vodoravno, ker je bila odprtina za izstop dima na isti višini kot kurišče. Takšna konstrukcija je preprečila, da bi se dim dvigal navzgor, s čimer se je povečal izkoristek toplote. Kasneje so dimne pline napeljali pod tla sosednjih prostorov.[1]

Etimologija

Izraz gudeul je izvirna korejska beseda. Po mnenju korejskega zgodovinarja Son Jintaa (1900-pogrešan v korejski vojni 1950-1953) beseda gudeul izhaja iz korejskega izraza guun-dol ki pomeni vroč kamen. Izgovarjava se je spremenila v gudol ali gudul in nazaj v gudeul.

Izraz ondol je sino-korejski. Pojavil se je proti koncu 19. stoletja.[2] Med alernativna imena spadajo janggaeng (hangul 장갱, handža 長坑), hwagaeng (hangul 화갱, handža 火坑), nandol (hangul 난돌, handža 暖突) in yeondol (hangul 연돌, handža 烟突).

Raba

Kurišče v paviljonu Noadang v palači Unhjeon, Seul

Ondol se je vse do 1960. let uporabljal v večini korejskih domov za ogrevanje dnevnih sob, jedilnic, spalnic in drugih prostorov. Korejci običajno sedijo in spijo na tleh, jedo in delajo pa na nizkih mizicah in ne na visokih mizah in stolih kot pri nas.[3] Peči so kurili predvsem z riževo slamo, suhimi ostanki poljskih pridelkov, biomaso in vsemi vrstami lesa. Za pripravo jedi so uporabljali predvsem slamo in odpadke, za ogrevanje pa predvsem les. Peči so se kurile po potrebi ali enkrat do petkrat na dan, odvisno od potreb, vremena in letnega časa.

Najtoplejši del ogrevanih tal je bil namenjen starejšim in gostom. Pri kurjenju s premogom ali premogovimi briketi sta se povečala onesnaževanje okolja in nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom zaradi nepopolnega zgorevanja. Sodobni korejski domovi se ogrevajo na bolj sodobne načine.[4]

Sodobno talno ogrevanje temelji na enakih načelih, smo da kot medij za prenos toplote služi voda, ki kroži po ceveh.

Sklici

  1. History of Radiant Heating & Cooling Systems (PDF). Healthyheating.com. Pridobljeno 19. maja 2016.
  2. "Archived copy". Arhivirano iz izvirnika 7. marca 2008. Pridobljeno 8. decembra 2007.
  3. Donald N., Clark (2000). Culture and Customs of Korea. GreenwoodPress. st. 94. ISBN 0313304564.
  4. "Traditional Korean Heating System". www.antiquealive.com. Pridobljeno 10. aprila 2016.