[go: nahoru, domu]
Pojdi na vsebino

Robert Bernasconi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Robert Bernasconi
Rojstvo5. avgust 1950({{padleft:1950|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1] (74 let)
Newcastle upon Tyne[2]
Državljanstvo Združeno kraljestvo[3][2]
Alma materUniverza v Essexu, katedra za filozofijo in afroameriške študije
Poklicfilozof, univerzitetni učitelj
Obdobje21. stoletje
Šola/tradicijakontinentalna filozofija 19. in 20. stoletja
dekonstrukcija
Institucije
Glavna zanimanja
kritična rasna teorija
politična filozofija
rasizem
Vplivi

Robert Lambert Bernasconi, ameriški filozof, univerzitetni profesor in pisatelj angleškega rodu, * 5. avgust 1950, Newcastle upon Tyne, Združeno Kraljestvo.

Poglobil se je v ideologije velikih evropskih filozofov iz 19. in 20. stoletja, njegove kritike, eseji in članki pa predstavljajo obsežen opus. Pisal je o Jean-Paulu Sartru, Immanuelu Kantu, Emmanuelu Levinasu, Jacquesu Derridi, Martinu Heideggerju in drugih. Posebej dejaven je bil pri razkrivanju rasizma tistih zahodnih filozofov, h katerim se obračamo zaradi drugih etičnih vzgibov, kot na primer h Kantu in Locku. Bernasconi se je posvetil tudi evrocentrizmu filozofije in kritiziral marginalizacijo filozofij, ki ne izvirajo iz evropskega ali ameriškega kontinenta.[4]

Kariera

[uredi | uredi kodo]

V začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja je študiral filozofijo na angleški univerzi v Sussexu, kjer je bil eden izmed najboljših študentov. Slednje mu je zagotovilo mesto tutorja ter kasneje napredovanje v začasnega profesorja. Študij je v njem vzbudil zanimanje za kontinentalno filozofijo 19. in 20. stoletja. Pričel je raziskovati metafiziko Heideggerja, Derride in Levinasa, katerim je posvetil mnogo svojih del. Na univerzi v Essexu je od leta 1988 dalje opravljal poklic univerzitetnega profesorja in poučeval trinajst let na katedri za filozofijo.

Poklicna pot ga je ponesla v ZDA na univerzo v Memphisu, kjer je predaval filozofijo do leta 2009 kot profesor najvišjega naziva Lillian and Morrie Moss Chair of Excellence dotične univerze. V teh letih je pisal obsežne kritike zahodne filozofije in evrocentrizma, postal eden izmed vidnejših pristašev kritične rasne teorije, specializiral pa se je tudi v socialni in politični filozofiji. Objavljal je članke in knjige o rasah, rasizmu, suženjstvu, med drugim pa tudi o Sartru, Kantu, Heglu in drugih. V zadnjem desetletju dela na katedri za filozofijo in afroameriške študije na Univerzi Pensilvanije kot Edwin Erle Sparks Professor.

Med letoma 2009 in 2011 je bil honorarni profesor na univerzi v Sussexu. Obiskoval je tudi tuje univerze v Evropi, Afriki in ZDA in tam predaval.[5]

Filozofija in dela

[uredi | uredi kodo]

Rasizem v filozofiji

[uredi | uredi kodo]

Bernasconi raziskuje zgodovino idej o rasi in rasizmu v knjigah Race, The Idea of Race, Race and Racism in Continental Philosophy, Critical Philosophy of Race[6] ipd., ki izpostavljajo, kako so zahodni filozofi pripomogli k ustvarjanju rasizma, kakršnega poznamo danes. Meni namreč, da so bralci mislecev nagnjeni k obrambi filozofov ter v veliki meri zanikajo njihov rasizem.[7]

Bernasconi je na tem področju najbolj znan po študijah Kanta (Will the real Kant please stand up in Kant's Third thoughts on Race [8]) ter pravi, da je Kant v razsvetljenstvu »podal prvo pravo definicijo o rasah«.[9] Kant drugih ras ni opisal zgolj po fizičnih lastnostih, temveč tudi po kognitivnih in kulturnih značilnostih ter na podlagi ugotovitev poveličeval belo raso in hierarhično razporedil ostale. Bernasconi kritizira njegov pogled na suženjstvo, saj je Kant na primer menil, da je črna rasa primerna samo za suženjstvo, saj si ni sposobna vladati.[10]

Locke ima sloves filozofa kot privrženca liberalizma, a Bernasconi je v članku The Contradictions of Racism: Locke, Slavery, and the Two Treatises[11] pisal, da je bil »močno vpleten v trgovino s sužnji, tako s svojimi naložbami kot z upravnim nadzorom nad rastočimi kolonialnimi dejavnostmi Anglije«.[12] Bernasconi se ne strinja z zagovorniki omenjenih filozofov, ki opravičujejo rasizem kot spoznavoslovno napako v delih, kjer so opisovali rase.[13]

Kritika evrocentrizma filozofije

[uredi | uredi kodo]

Bernasconi pravi, da so filozofi osemnajstega stoletja definicijo filozofije kot »prave filozofije« (ang. »philosophy proper«) razumeli samo na področju zahodne filozofije, misli pa črpali le iz stare Grčije, čeprav lahko podobna prepričanja najdemo tudi v Indiji ali na Kitajskem. Paradoksalno je, da je mišljenje, ki se je razvilo na časovno in lokalno zelo omejenem območju, postalo univerzalno in so prevzeli po svetu. Po njegovem mnenju so nekateri zahodni filozofi skoraj vedno bolj ozko in lokalno usmerjeni, medtem ko kitajski, japonski ter indijski filozofi pogosto razvijajo lastno misel s črpanjem iz nezahodnih in zahodnih virov.[14] Bernasconi pojav imenuje »paradoks filozofskega parohializma« (torej centrizma, lokalnosti, provincializma), (ang. »The paradox of philosophy's parochialism«).[15] Od Hegla dalje so zahodni filozofi neevropsko filozofijo poimenovali religije in tradicije, ki so jih podcenjevali, pod pojmom filozofija pa so imeli v mislih le evropsko. "Filozofija" bi torej po njegovem morala biti definirana le kot razprava med različnimi svetovnimi filozofijami, kjer so vse enakopravne.

Študije kontinentalnih filozofov

[uredi | uredi kodo]

V zgodnjih letih ustvarjanja se je Bernasconi posvetil študijam Levinasa in njegovo filozofijo primerjal z Derridovo in Heglovo v delih Levinas: Philosophy and Beyond, Levinas Face to Face—With Hegel, Re-Reading Levinas.[16]

Osrednja točka njegove znane knjige Heidegger in Question: The Art of Existing[17] je odnos Heideggerjeve politike s filozofijo. Med drugim se tudi sprašuje, kakšna je vloga literature v filozofiji, kakšen je status etike in primerja filozofijo Heideggerja z Arendt, Gadamerja, Levinasa in Derride.[18]

How to Read Sartre je interpretacija Sartrovih del, kot na primer romana Slabost (La Nausée, 1938), drame Za zaprtimi vrati (Huis clos, 1944), Bita in niča (L'Être et le Néant, 1943) ter komentar eseja Eksistencializem je zvrst humanizma (L'existentialisme est un humanisme, 1951). Bernasconi pojasnjuje Sartrove koncepte o svobodi, obstoju in pojmu »slabe vere« ter v delu poudari, da človekova dejanja ne smejo omejevati svobode drugih.[19]

Bernasconi je poleg del o kontinentalnih filozofih napisal in sodeloval še pri približno tridesetih knjigah o filozofiji ras, njegov opus pa obsega več kot dvesto člankov. Prav tako je urednik strokovnih publikacij Critical Philosophy of Race, Levinas Studies in Eco-ethica.[20][21]

Izbrana dela

[uredi | uredi kodo]

Seznam vseh del in naslovov predavanj do leta 2016 lahko najdete na sledeči povezavi: Robert Bernasconi.

Izbrana dela: knjige

[uredi | uredi kodo]

Izbrana dela: članki

[uredi | uredi kodo]
  • Levinas Face to Face—With Hegel. 1982. Journal of the British Society for Phenomenology 13, 267–76
  • The Trace of Levinas in Derrida. 1985. Bernasconi & Wood (eds.), Derrida and Différance, 13–30
  • Levinas and Derrida: The Question of the Closure of Metaphysics. 1986. Richard A. Cohen (ed.), Face to Face with Levinas, 181–202. Albany: State University of New York Press
  • Hegel and Levinas: The Possibility of Reconciliation and Forgiveness. 1986. Archivio di Filosophia 54, 325–46
  • Levinas: Philosophy and Beyond. 1987. Hugh J. Silverman (ed.), Continental Philosophy 1,  232–58. New York: Routledge
  • Locke's Almost Random Talk of Man: The Double Use of Words in the Natural Law Justification of Slavery. 1992. Perspektiven der Philosophie: Neues Jahrbuch 18, 293–318.
  • Heidegger and the Invention of the Western Philosophical Tradition. 1995. Journal of the British Society for Phenomenology 26, 240–54
  • African Philosophy's Challenge to Continental Philosophy. 1997. Emmanuel Chukwudi Eze (ed.), Postcolonial African Philosophy: A Critical Reader. Oxford: Blackwell
  • Philosophy's Paradoxical Parochialism: The Reinvention of Philosophy as Greek. 1997. Keith Ansell-Pearson, Benita Parry, & Judith Squires (eds.), Cultural Readings of Imperialism: Edward Said and the Gravity of History. New York: St. Martin's Press, 212–26
  • Who Invented the Concept of Race? Kant's Role in the Enlightenment Construction of Race. 2001. Bernasconi (ed.), Race, 11–36
  • Will the Real Kant Please Stand Up: The Challenge of Enlightenment Racism to the Study of the History of Philosophy. 2003. Radical Philosophy 117, 13–22
  • Hegel's Racism: A Reply to McCarney. 2003. Radical Philosophy 119
  • The Contradictions of Racism: Locke, Slavery, and the Two Treatises. 2005. Andrew Valls (ed.), Race and Racism in Modern Philosophy. Ithaca: Cornell University Press, 89–107. With Anika Maaza Mann
  • Race, Culture, History. 2012. The Philosophy of Race. ed. Paul C. Taylor, 41–56. New York: Routledge

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Nacionalna knjižnica Francije — 1537.
  2. ↑ 2,0 2,1 Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  3. ↑ Record #12158829h // BnF catalogue général — Paris: BnF.
  4. ↑ Department of Philosophy – personal data
  5. ↑ Robert Bernasconi: Personal details
  6. ↑ Slovenski prevodi del ne obstajajo, zato so navedena le imena izvirnikov. Smiselni prevodi v slovenščino bi se glasili: Rasa (ang. Race), Ideja o rasah (ang. The Idea of Race), Rasa in rasizem v kontinentalni filozofiji (ang. Race and Racism in Continental Philosophy), Kritična rasna filozofija (ang. Critical Philosophy of Race).
  7. ↑ The Idea of Race, Bernasconi Robert, Hackett Publishing, With Tommy Lee Lott, Indianapolis, 2002
  8. ↑ Slovenski prevodi del ne obstajajo, zato so navedena le imena izvirnikov. Smiselni prevodi v slovenščino bi se glasili: Naj se pravi Kant razkrije (ang. Will the real Kant please stand up), Kantove misli o rasi (ang. Kant's Third thoughts on Race).
  9. ↑ Immanuel Kant
  10. ↑ Will the real Kant please stand up: The challenge of Enlightenment racism to the study of the history of philosophy, Bernasconi Robert, Radical Philosophy 117, 2003
  11. ↑ Slovenski prevodi del ne obstajajo, zato so navedena le imena izvirnikov. Smiseln prevod v slovenščino bi se glasil: Protislovje rasizma: Locke, suženjstvo in Dve razpravi o oblasti (ang. The Contradictions of Racism: Locke, Slavery, and the Two Treatises).
  12. ↑ The Contradictions of Racism: Locke, Slavery, and the Two Treatises, Bernasconi R. in Maaza A., Race and Racism in Modern Philosophy,ed. Andrew Valls, Cornell University Press, Ithaca, str. 89–107, 2005
  13. ↑ Racism Lecture Delivered by Robert Bernasconi
  14. ↑ Gadfly of Continental Philosophy: On Robert Bernasconi’s Critique of Philosophical Eurocentrism, Davis B. W., Comparative and Continental Philosophy, ed. Bret W. Davis. Loyola University Maryland, 2016
  15. ↑ Philosophy’s Paradoxical Parochialism: The Reinvention of Philosophy as Greek, Bernasconi, R., Cultural Readings of Imperialism: Edward Said and the Gravity of History, ed. Keith Ansell-Pearson, Benita Parry and Judith Squires, Lawrence and Wishart, London, 2016, str. 212–226
  16. ↑ Slovenski prevodi del ne obstajajo, zato so navedena le imena izvirnikov. Smiselni prevodi v slovenščino bi se glasili: Levinas: Philosophy and Beyond (slo. Levinas: filozofija in še več), Levinas Face to Face—With Hegel (slo. Ena na ena: Levinas s Heglom), Ponovno branje Levinasa (ang. Re-Reading Levinas).
  17. ↑ Slovenski prevodi del ne obstajajo, zato so navedena le imena izvirnikov. Smiselni prevodi v slovenščino bi se glasili: Heidegger in Question: The Art of Existing (slo. Heidegger pod vprašajem: umetnost obstajanja).
  18. ↑ Heidegger in Question: The Art of Existing, Bernasconi, R., Humanities Press, Atlantis Highlands, 1993
  19. ↑ Drake, David, Sartre and Bernasconi, Robert, How to Read Sartre[mrtva povezava], Mancenido M. A., 2008
  20. ↑ Robert Bernasconi, Austen S.
  21. ↑ Slovenski prevodi publikacij ne obstajajo, zato so navedena le imena izvirnikov. Smiselni prevodi v slovenščino bi se glasili: Kritična filozofija rase (ang. Critical Philosophy of Race), Študije Levinasa (ang. Levinas Studies) in Eko-etike (ang. Eco-ethica).

Viri in literatura

[uredi | uredi kodo]
  1. Austen S. Robert Bernasconi. [internet]. [citirano 30. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://academicinfluence.com/people/robert-bernasconi
  2. Bernasconi R. Department of Philosophy – personal data. [internet]. [citirano 15. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://philosophy.la.psu.edu/people/rlb43/
  3. Bernasconi R. 1993. Heidegger in Question: The Art of Existing. Atlantic Highlands: Humanities Press. [citirano 24. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://philpapers.org/rec/BERHIQ
  4. Bernasconi, R. 1997. Philosophy’s Paradoxical Parochialism: The Reinvention of Philosophy as Greek. Cultural Readings of Imperialism: Edward Said and the Gravity of History, ed. Keith Ansell-Pearson, Benita Parry and Judith Squires, 212–226. London: Lawrence and Wishart
  5. Bernasconi R. 2002. The Idea of Race. [internet]. [citirano 24. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://books.google.si/books?id=di2YVLKgIC8C&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false Indianapolis: Hackett Publishing. With Tommy Lee Lott
  6. Bernasconi R. 2003. Will the real Kant please stand up: The challenge of Enlightenment racism to the study of the history of philosophy. Radical Philosophy 117. [internet]. [citirano 24. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.radicalphilosophy.com/article/will-the-real-kant-please-stand-up
  7. Bernasconi R. in Maaza A. 2005. The Contradictions of Racism: Locke, Slavery, and the Two Treatises. Race and Racism. Modern Philosophy, ed. Andrew Valls, 89–107. Ithaca: Cornell University Press. [internet]. [citirano 24. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.woldww.net/classes/Modern/Bernasconi&Mann%20on%20Locke&racism.pdf
  8. Davis B. W. 2016. Gadfly of Continental Philosophy: On Robert Bernasconi’s Critique of Philosophical Eurocentrism. Comparative and Continental Philosophy, ed. Bret W. Davis. Loyola University Maryland. [citirano 24. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://cpb-us-e1.wpmucdn.com/sites.psu.edu/dist/4/33221/files/2016/02/Davis-on-Bernasconi-for-CCP-2.2016-newer.pdf
  9. Mancenido M. A. 2008. Drake, David, Sartre and Bernasconi, Robert, How to Read Sartre. [internet]. [citirano 30. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://www.kritike.org/journal/issue%203/mancenido%20june2008.pdf
  10. Personal details. 2016 [internet]. [citirano 17. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://muhaz.org/robert-lambert-bernasconi-i-personal-details-date-of-birth.html
  11. Racism Lecture Delivered by Robert Bernasconi. 2014. [internet]. [citirano 24. 11. 2022]. Dostopno na naslovu: https://hac.bard.edu/amor-mundi/video-archives-racism-lecture-delivered-by-robert-bernasconi-2011-2014-07-24
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Robert_Bernasconi&oldid=6207761«