[go: nahoru, domu]

Pojdi na vsebino

Seznam del Daneta Zajca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam književnih del Daneta Zajca.

Opomba: S poševno pisavo so označene pesmi, ki nimajo naslova in so zaznamovane s prvim verzom.

Pesmi

Pesmi, nastale v obdobju pred prvo pesniško zbirko Požgana trava

(1948-1955)

  • Iskanje
  • Nocoj sem sam
  • Gola drevesa
  • Sam sem
  • Misli
  • Ti si bila
  • Ciganka Božana
  • Vseeno kam
  • Materi
  • Noč
  • Prav zagotovo bo prišlo
  • Pesem o primožih
  • Temna žena
  • In rekla je (4 pesmi)
  • Večer prihaja
  • Doma
  • Rože noči
  • Credo
  • Nikoli več
  • Črni možje
  • Zemlja, zemlja
  • Molitev

Požgana trava

(pesniška zbirka, 1958)

  • Drevje
    • Rumeni veter
    • Umirajoče drevo (2 pesmi)
    • Kavke
    • Pesem o mladosti
  • Pogorišča
    • Mrtve stvari
    • Zgubljeni duh
    • Vrnitev
    • Dva vrana
    • Sama boš
    • Jalova setev
    • Krizanteme
  • Ljubezen
    • Lok ljubezni
    • Biti kaplja
    • Ljubim ta čas
    • Tihi bosi koraki
    • Za tole noč
    • Dve črni roži
    • Kot zamolkla bolečina
    • Zemlja me bo ljubila
  • Jutra
    • Zvonci novega dne
    • Veliki črni bik

_________________________________________________

VELIKI ČRNI BIK

Veliki črni bik rjove v jutro./ Veliki črni bik, koga klišeš?/ Prazni so pašniki./ Prazne so gore./ Prazne so grape./ Prazne kot odmev tvojega klica.

Veliki črni bik rjove v jutro./ Kot da bi brizgala težka črna kri/ pod vršičke temnih smrek./ Kot da bi se nad gozdom na vzhodu/ odpiralo v jutro/ krvavo bikovo oko./ Veliki črni bik, koga kličeš?/ Je slast poslušati, / kako ti vrača odmev/ tvoj zamolki klic?

Veliki črni bik, brezkrvno je jutro./ Tvoj glas pada v grape/ kot razcefrana jata/ črnih vran./ Nobeden ne sliši tvoje samote./ Nikogar ne napojiš/ s črno krvjo svojega glasu./ Umolki, veliki črni bik.

Veliki črni bik rjove v jutro./ Sonce na vzhodu brusi/ bleščečo mesarsko sekiro.


Zunanjeformalna sestava pesmi Veliki črni bik: sestavljajo jo štiri kitice, ki vsebujejo po 6, 10, 8 in 3 vrstice. Rime se tudi najdejo: gore- grape v prvi kitici, v drugi jutro - oko, v tretji kitici grape - samote, v četrti kitici pa jutro - sekiro. Sintagma "veliki črni bik rjove v jutro" se ponovi v začetku vsake nove kitice. Kontaktna smer lirskega subjekta je naravnana na rjovečega črnega bika. Čas in kraj lirskega subjekta sta jutro in naravni prostor pašnikov, grap in gora. Izvir govora lirskega subjekta je neposredna zaznava. Notranjeformalna sestava pesmi Veliki črni bik: V prvi kitici je lirski subjekt obrnjena do živali, to je do bika, njegova barva je črna, omenja se še njegova velikost, še posebej pomembna pa je njegova dejavnost, to je rjovenje. Opredeljen imamo tudi čas delovanja bika, to je jutro. Lirski subjekt v obliki retoričnega vprašanja sprašuje velikega črnega bika, koga kliče? Lirski subjekt mu odgovarja v obliki razširjene komparacije, kajti za ODMEV bikovega klica je značilno, da je prazen, kot so prazni pašniki, gore, grape. Prvo kitico zaznamuje metafora praznote. V drugi kitici je pa v nasprotju s prvo kitico, kjer imamo opisano praznoto pokrajine in praznoto ODMEVA bikovega klica, opisano VSEBINO bikovega ODMEVA. Že takoj v drugi vrstici imamo komparacijo, ki nadrobneje ponazori, kako mogočno je to bikovo rjovenje: "RJOVE V JUTRO/ KOT DA BI BRIZGALA TEŽKA ČRNA KRI" in /RJOVE V JUTRO/ KOT DA BI SE NAD GOZDOM NA VZHODU ODPIRALO V JUTRO KRVAVO BIKOVO OKO."/ V sintagmi "rjoveti kot da bi brizgala težka črna kri" imamo strukturo komparacije, kjer je pridevnik "težka" in "črna" drzen nasproti "brizganju" in "krvi". Imamo metaforo ČRNA KRI, pridevniško. Sicer črna barva ni najsplošnejša značilnost krvi, ampak rdeča. Imamo tudi metaforo KRVAVO BIKOVO OKO, ki ga lirski subjekt opazi na jutranjem nebu. Imamo pred seboj podobe nekakšne ranjenosti, saj brizga kri, kri uhaja iz telesa - tako rjove bik v jutro. In pa tudi z njegovim očesom nekaj ni v redu - je krvavo. Njegova odslikava se pojavi na nebu. Obe komparaciji torej ponazarjata podobo rjovenja velikega črnega bika. Lirski subjekt mu znova zastavi vprašanje in sicer o NASLOVNIKU njegovega rjovenja. Lirski subjekt skuša nanj tudi odgovoriti. / Veliki črni bik, koga kličeš?/" Predvideva, da je biku POSLUŠANJE svojega rjovenja posebna SLAST, užitek, ko do njega seže ODMEV njegovega ZAMOLKLEGA KLICA. Naslovnik bikovega rjovenja je torej bikec sam. K njemu nazaj se vrača njegov klic. V tej kritici prevladuje metafora RANJENOSTI, KRVI. V tretji kitici pa imamo poudarjeno, da je jutro BREZKRVNO. V nasprotju s krvavim stanjem bikeca. Sledi komparacija, ki opredeli kraj, ki ga doseže bikov glas in kaj se tam zgodi: /"TVOJ GLAS PADA V GRAPE/ KOT RAZCEFRANA JATA/ ČRNIH VRAN/". Imamo komparacijo, kjer je pridevnik razcefran drzen na obe strani. Se pravi drzen glede na padajoči glas v grape, saj razcefranost je značilnost snovnega materiala, še posebej tkanin. Pridevnik razcefranost pa je drzna tudi glede na podobo jate črnih vran, saj za ptice v strogem pomenu besede ne moremo reči, da so razcefrane. Sledi neposredno nagovarjanje velikega črnega bika. Lirski subjekt ugotavlja, da nihče ne SLIŠI bikove SAMOTE. Spet metafora. Človek lahko sliši glasove ipd., ne pa SAMOTE v literalnem pomenu besede. Dalje lirski subjekt še ugotovi o UČINKU bikovega rjovenja, ki je tudi negativno: NIKOGAR NE NAPOJIŠ S ČRNO KRVJO SVOJEGA GLASU. Glagol "napojiti", ki ga uporabljamo za opis prihranjenju živali na primer, je tukaj uporabljen za hranjenje S ČRNO KRVJO GLASU! Lirski subjekt biku ukaže, naj umolkne, saj njegova dejavnost nima NASLOVNIKA, je brez UČINKA. Bikec nekako v prazno rjove. V četrti kitici lirski subjekt opredeli pokrajino v jutru na vzhodu, ki je dokaj nenavadna. Namreč - SONCE NA VZHODU BRUSI BLEŠČEČO MESARSKO SEKIRO. Spet imamo drznost brušenja nasproti soncu. Za fizikalne pojave, ki opredeljujejo dnevni čas ( kot je na primer sonce na vzhodu ) težko da uporabimo izraz BRUSITI, ki se uprablja za dejavnost brušenja na primer orodij. Imamo dve prekriti dejavnosti - krvavo bikovo oko se zrcali na nebu in imamo na nebu tudi bruženje bleščeče mesarske sekire. Prvo odseva stanje velikega črnega bika, drugo pa odseva stanje sveta, v katerem bikec rjove. Pripravila: Univ. dipl. lit. komp. Tamara Ljubec ___________________________________________________________________________________________

    • Ujeti volk
    • Jutro
    • Reka
    • Modrasi
    • Nevidne oči
  • Strah
    • Vse ptice
    • Beži, človek
    • Bobni
    • Tvoj glas
    • Visoki rdeči mesec
    • Smeh hijen
    • Upor

Jezik iz zemlje

(pesniška zbirka, 1961)

  • Kepa pepela
  • Gotska okna (8 pesmi)
  • Pot
  • Počitek
  • Srečanje
  • Ribe
  • Tvoja noč
  • Vera
  • Prsti jutra
  • Mrtvi bori
  • Pesem megla
  • Svetnik
  • Bolni jelen
  • Plavo okno
  • Hiša
  • December
  • Utopljenka
  • Okamenele veke
  • Stekleno čelo
  • Oči
  • Dva (6 pesmi)
  • Črni deček
  • Kralj
  • Zvočnik luči

Ubijavci kač

(pesniška zbirka, 1968)

  • Sončni ostriž
    • Pes na gori
    • Ni reči, ki bi bila tvoja
    • Pusti obraze
    • Molči, ko štorkljajo brezobzirni koraki
    • So jutra, katerih semena meljejo golobi
    • Če ne boš nič povedal o ženski z nočjo v laseh
    • Najprej razseka s svetlimi močmi
    • Najprej si mislil
    • Postavili so katedralo
    • Poskrili so se
    • Mislil si
    • Kralj mrtvih
    • Dež
    • Balada
    • Senca
  • Jeriha
    • Če si srečal v kalni vodi jutra
    • Ne oditi od tukaj
    • Nemogoče se je upreti gibanju
    • In prav je, da ne bo nikogar
    • Ni treba, da živi ta
    • Porušila se bo Jeriha
    • Ni te
    • Seme zemlje
    • Vrnitev
    • Lupine (8 pesmi)
    • Štiriperesna detelja
    • Angorski človek
    • Glas
    • Kozarec vode
    • Ozka jama
    • Grobov brlog
    • Tihi škrebetavec
    • Glava sejalka
    • Žival
    • Ajd
    • Vrt
    • Ubijalci kač
    • Pesniški list št. 16

Glava sejavka (izbor pesmi)

(1971)

Kepa pepela (izbor pesmi)

(1974)

Rožengruntar

(pesniška zbirka, 1975)

  • Še koraki oddaljevanja
  • Glas človekov
  • Sledi
  • Grk, grk
  • Tisti s krušnjakom
  • Je blaznost

Rožengruntar

  • Jutro
  • Poldne
  • Popoldne
  • Večer
  • Noč
  • Čas
  • Zelo hitro so prišli
  • Smeh
  • Asskala
  • Ko je zrečena beseda
  • Daritev
  • Črte
  • Nočna pesem za ogledala
  • Ogledala
  • Spusti me iz škripcev
  • Odpoved
  • Vejica vretenca vitice
  • Sveti možje
  • Računar strašni
  • Wakaba
  • Poslušaš škripanje zoba
  • Gost sveta
  • Dedek
  • Ker je nisi ustvaril
  • Isti
  • NO svet (dve pesmi)

Si videl

(pesniška zbirka, 1979)

  • Si videl plavega človeka
  • Ali je bil podoben pajku
  • Si ga videl kako so bili otroci začudeni
  • Si videl veščo
  • Si videl kako te je gledala
  • Si videl ploskoglavca
  • Si kaj videl ko si jo slačil
  • Ptiči s srpastimi krili jo pokrijejo
  • Si videl ptiče
  • Ko odletijo ptiči
  • Si slišal zvok
  • Zvonci so odšli
  • Si videl katedralo
  • Mesečne krave pase mesec
  • Si slišal vodo
  • Za prevali trohni božje oko
  • Si ga videl na konju

Belo

(pesniška zbirka, 1984)

  • Mleko
  • Belo
  • Kozli
  • Škorpijoni
  • V spomin
  • Klici
  • Kri
  • Macchu Picchu
  • Gora
  • Južne sanje
  • Bela podlasica
  • Rabelj
  • Zamorec

Zarotitve

(pesniška zbirka, 1985)

  • Ogenj
  • ni bil klic
  • svetlobe
  • vestalka
  • ogradi
  • kruh tihote
  • n.y.
  • jazz
  • živali
  • iz hiše na samem
  • stisnjen k lesu
  • uho gore
  • dekle in zver
  • devica
  • kateri obraz
  • barve
  • iz ognja
  • thabiti kumi
  • gaya in quil
  • roka, ki zdaj
  • prostori
  • priti na tenko opno
  • ko je telo podarjeno
  • lakota ki je ne nahraniš
  • jok v zemljo
  • prihod
  • iz večernega drevesa
  • črnec
  • se giblje beži
  • zadnja stran gore
  • odprta usta
  • pripeljala je
  • druga luč
  • razfrčiš se
  • bili so v mraku
  • gaya-quil
  • so bele lise
  • na reki
  • ti jé robidnice
  • bela prikazen
  • ne gleda
  • čreda
  • jok v zemljo je
  • jok v zemljo
  • se kar naenkrat
  • na gori hiša
  • se prvo frfotanje
  • ni darilo
  • sestre misli
  • jaz gora
  • sem napev
  • padec
  • ples
  • kečue

Znaki

(pesnišla zbirka, 1987)

  • znak je
  • blizu je dan
  • kako prihaja
  • cvetje iz grla
  • o starcu
  • odhaja ko pride

Dol dol

(pesnišla zbirka, 1998)

  • Zaprl sem vrata
  • Ni
  • Grla
  • Nag
  • Besede v dež
  • Dve postavi
  • Glasovi. Glaski
  • Orlovska perut
  • Ta in ta
  • Na mesto pride
  • Zublji
  • V temni votlini
  • Tukaj si
  • Prelepa srna
  • Pastirji
  • Nefretete
  • Sreča samota
  • S katerimi usti
  • Z rumenim makom
  • Križ na travi
  • Gadje
  • Večerna kri
  • Z mano gre
  • Skoz tebe dež
  • Žebelj ptičji
  • Ženska iz puščave
  • Krilatec in gora
  • Gori poezija
  • Kamen
  • Stopinja
  • Nič
  • Čreda
  • Očetje matere
  • Zlati klobuki
  • Kako ogenj
  • Če ji ne prideš naproti
  • Šum žalosti
  • Govori voda
  • Južni trebuh
  • Neizgovorljiva nezapisana
  • Čas tvoj
  • Belo petje
  • Odsev
  • Ostrine
  • Dol dol
  • Mladič
  • Lisjak
  • Kdo
  • Tretji
  • Usta brez ust
  • Tihote
  • Krokar

Pesmi iz iger

Pesmi iz drame Otroka reke

  • Gledal sem kamnito knjigo
  • Kdor se je pregrešil
  • Ure
  • Tujec
  • Rjavi klic
  • Kdo ti bo svetil
  • Kot kaplja vode

Pesmi iz drame Potohodec

  • Prva Potohodčeva pesem
  • Druga Iskalčeva pesem
  • Tretja Potohodčeva pesem
  • Prva Starkina pesem
  • Druga Potohodčeva pesem
  • Druga Starkina pesem

Pesmi iz drame Voranc

  • Odkod prihajajo
  • Videl sem mamo

Pesmi iz drame Mlada Breda

  • Ali je na vratih
  • Vrata v Osoje

Pesmi za otroke

Pesmi, ki niso vključene v pesniške zbirke

  • Kresna pravljica (1954)
  • Pravljica o beli palmi (1954)
  • Danes prihaja (1954)
  • Manica v deželi sanj (1954)
  • Pozdrav pomladi (1954)
  • Mati Miš (1955)
  • Mati Mišpričakuje goste (1955)
  • Gostija pri materi Miši (1955)
  • Pismo sinu (1955)
  • Metulj in roža (1955)
  • Palčki kujejo (1955)
  • Materi (1955)
  • Jesen, jesen (1955)
  • Sreče za celo vrečo (1955)
  • Velika pravljica (1955)
  • Sneženi mož (1955)
  • Bimbo Bambo na potepu (1955)
  • Stari golob (1956)
  • Muca se moži (1956)
  • To so bili časi (1956)
  • Zima (1956)
  • Zima (2) (1956)
  • Pismo dedku Mrazu (1957)
  • Ježevčev rep (1960)
  • Pogovor z opico v živalskem vrtu (1960)
  • Zebra v živalskem vrtu pripoveduje (1960)
  • Jurij Raketa (1963)
  • Norčava luknja
  • Posebni Muri
  • O Martinu Krpanu
  • Ciciban in jutrišnji dan (1979)
  • Aprilska letala (1989)

Bela mačica

(pesniška zbirka za otroke, 1968)

  • Bela mačica
  • Bobnar Čiv
  • Pomladni razglas Jakoba Činčare
  • Vrabci sklepajo
  • Mišji karneval
  • Čarovnik
  • Veverica - pekarica

Živali na dvorišču

(pesniška zbirka za otroke, 1975)

  • Gosak
  • Muc dremuc
  • Petelin detektiv
  • Zajec
  • Krt
  • Račke
  • Jazbečar
  • Kuža in krt

Abecedarija

(pesniška zbirka za otroke, 1975)

  • A (Aro)
  • B (Barbare)
  • C (Copate)
  • Č (Čofi)
  • D (Dan)
  • E (Erevan)
  • F (Fijakarji)
  • G (Grizla)
  • H (Hiša)
  • I (Indijanec)
  • J (Jaki)
  • K (Kenguru)
  • L (Ladja)
  • M (Mačka)
  • N (Numizmatiki)
  • O (Orli)
  • P (Prepelica)
  • R (Raglja)
  • S (Smrt)
  • Š (Šamani)
  • T (Tatovi)
  • U (Usta)
  • V (Vrata)
  • Z (Zakaj)
  • Ž (Žarnica, žoga, žlica)

V cirkusu

(pesniška zbirka za otroke, 1976)

Na papirnatih letalih

(pesniška zbirka za otroke, 1978)

  • Vetrnica
  • Gusarska ladja
  • Tank
  • Papirnata letala
  • Mlin želja
  • Riba
  • Zmaj
  • Trobenta
  • Velikani
  • Buče
  • Najzmaj
  • Raglja
  • Hobotnica
  • Možic
  • Dež

Ta roža je zate

(pesmi iz istoimenske knjige, 1981)

  • Tigrov nečak
  • Moja prva pesem
  • Gozd
  • Delitve
  • Ocenjevalci
  • Preiskovalci
  • Napihovalci
  • Pivci tišine

Pravljice za otroke

  • Kaj bi bilo, če bi bilo
  • Mlada Breda (1978)
  • Leteča hišica (1981)
  • Bridka Ludvikova bitka (1985)
  • Hiša (1990)

Lutkovne igre za otroke

  • Kralj Matjaž in Alenčica (1978)
  • Petelin se sestavi (1978)
  • Zgodba o fantu, ki ni poznal strahu (1983)
  • Zakaj in Vprašaj (1990)

Drame

Eseji

O pesništvu

O dramatiki in gledališču

O slikarstvu in slikarjih

O pisanju za otroke

Spomini

Pisanja na naslov