[go: nahoru, domu]
Pojdi na vsebino

Sindrom nemirnih nog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sindrom nemirnih nog
Vzorec spanja pri bolniku s sindromom nemirnih nog (rdeče) v primerjavi z zdravim vzorcem spanja (modro)
Specialnostsomnologija
Simptominelagodje v nogah, ki se ob premiku začasno izboljša[1]
Zapletizaspanost podnevi, utrujenost, razdražljivost, depresivnost[1]
Običajni začetekpogostejši pri starejših[2]
Dejavniki tveganjapomanjkanje železa, odpoved ledvic, parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, nosečnost, nekatera zdravila[1][3][4]
Diagnostični postopkina osnovi simptomov, z izključitvijo drugih vzrokov[5]
Zdravljenjespremembe življenjskega sloga, zdravila[1]
Zdravilalevodopa, agonisti dopamina, gabapentin[3]
Pogostost2,5–15 % (US)[3]

Sindrom nemirnih nog je občutenje nelagodja v nogah neznanega izvora, zlasti pred spanjem.[6] Bolnika prisili, da nogo premakne,[1][7] v hujših primerih pa tudi, da vstane in hodi.[6]

Neugodno občutenje v nogah bolniki običajno opisujejo kot bolečino, mravljinčenje ali gomazenje.[1] V nekaterih primerih so lahko prizadete tudi zgornje okončine.[1] Ker se sindrom nemirnih nog praviloma najbolj izrazi v mirovanju, lahko moti bolnikov spanec,[1] posledično pa so bolniki zaspani čez dan, se počutijo utrujene, razdražljive in depresivne.[1] Additionally, many have limb twitching during sleep.[8]

Dejavniki tveganja za pojav sindroma nemirnih nog so pomanjkanje železa, odpoved ledvic, parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, nosečnost in celiakija.[1][3][9] Tudi uporaba nekaterih zdravil, kot so antidepresivi, antipsihotiki, antihistaminiki in zaviralci kalcijevih kanalčkov, lahko sproži sindrom nemirnih nog.[4] Obstajata dve glavni obliki sindroma, in sicer z zgodnjim in poznim nastopom.[1] Sindrom nemirnih nog z zgodnjim nastopom se pojavi pred 45. letom, se pojavlja v družinah in se sčasoma poslabšuje, medtem ko se oblika s poznim nastopom pojavlja po 45. letu, se pojavi nenadoma, vendar ni pričakovati poslabšanja.[1] Diagnoza načeloma temelji na bolnikovi simptomatiki ter izključitvi drugih potencialnih vzrokov.[5]

Sindrom lahko izzveni, če se odstrani vzrok.[10] Siceršnje zdravljenje lahko vključuje spremembe življenjskega sloga ter zdravljenje z zdravili.[1] Spremembe življenjskega sloga, ki so lahko koristne, so na primer prenehanje kajenja in uživanja alkoholnik pijač ter upoštevanje higiene spanja.[10] Med zdravili se uporabljajo levodopa in agonisti dopamina, kot je pramipeksol.[3] RLS affects an estimated 2.5–15% of the American population.[3] Females are more commonly affected than males, and it becomes increasingly common with age.[2][11]

Zdravljenje

Sindrom lahko izzveni, če se odstrani vzrok.[10] Siceršnje zdravljenje lahko vključuje spremembe življenjskega sloga ter zdravljenje z zdravili.[1] Spremembe življenjskega sloga, ki so lahko koristne, so na primer prenehanje kajenja in uživanja alkoholnih pijač ter upoštevanje higiene spanja.[10]Zdravljenje z zdravili se uvede le bolnikom pri bolnikih s hujšo obliko bolezni, ki imajo vsaj trikrat tedensko močno izražene simptome.[12] Uporabljajo se na primer levodopa in agonisti dopamina, kot je pramipeksol.[3] Pramipeksol je zdravilo izbora. Sicer se uporablja za zdravljenje parkinsonove bolezni. Za lajšanje sindroma nemirnih nog se uporablja v majnnhin odmerkih enkrat dnevno, dve uri pred spanjem.[12]

  1. ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 »What Is Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 21. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 »Who Is at Risk for Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 Ramar, K; Olson, EJ (15. avgust 2013). »Management of common sleep disorders«. American Family Physician. 88 (4): 231–8. PMID 23944726.
  4. ↑ 4,0 4,1 »What Causes Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 20. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  5. ↑ 5,0 5,1 »How Is Restless Legs Syndrome Diagnosed?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  6. ↑ 6,0 6,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenksi medicinski e-slovar, vpogled: 29. 3. 2021.
  7. ↑ »Restless Legs Syndrome Information Page | National Institute of Neurological Disorders and Stroke«. Ninds.nih.gov. Pridobljeno 7. junija 2019.
  8. ↑ »What Are the Signs and Symptoms of Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  9. ↑ Zis P, Hadjivassiliou M (2019). »Treatment of Neurological Manifestations of Gluten Sensitivity and Coeliac Disease«. Curr Treat Options Neurol (Review). 21 (3): 10. doi:10.1007/s11940-019-0552-7. PMID 30806821.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 »How Is Restless Legs Syndrome Treated?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
  11. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani NINDS2019Fact, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  12. ↑ 12,0 12,1 Planinec, Katarina. »Sindrom nemirnih nog - navodila za bolnike« (PDF). Pridobljeno 29. marca 2021.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sindrom_nemirnih_nog&oldid=5477389«