Sindrom nemirnih nog
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Sindrom nemirnih nog | |
---|---|
Vzorec spanja pri bolniku s sindromom nemirnih nog (rdeče) v primerjavi z zdravim vzorcem spanja (modro) | |
Specialnost | somnologija |
Simptomi | nelagodje v nogah, ki se ob premiku začasno izboljša[1] |
Zapleti | zaspanost podnevi, utrujenost, razdražljivost, depresivnost[1] |
Običajni začetek | pogostejši pri starejših[2] |
Dejavniki tveganja | pomanjkanje železa, odpoved ledvic, parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, nosečnost, nekatera zdravila[1][3][4] |
Diagnostični postopki | na osnovi simptomov, z izključitvijo drugih vzrokov[5] |
Zdravljenje | spremembe življenjskega sloga, zdravila[1] |
Zdravila | levodopa, agonisti dopamina, gabapentin[3] |
Pogostost | 5–15 %[6] |
Sindrom nemirnih nog je občutenje nelagodja v nogah neznanega izvora, zlasti pred spanjem.[7] Bolnika prisili, da nogo premakne,[1][8] v hujših primerih pa tudi, da vstane in hodi.[7]
Neugodno občutenje v nogah bolniki običajno opisujejo kot bolečino, mravljinčenje ali gomazenje.[1] V nekaterih primerih so lahko prizadete tudi zgornje okončine.[1] Ker se sindrom nemirnih nog praviloma najbolj izrazi v mirovanju, lahko moti bolnikov spanec,[1] posledično pa so bolniki zaspani čez dan, se počutijo utrujene, razdražljive in depresivne.[1] Večina bolnikov ima tudi periodične gibe udov v spanju.[9][10]
Dejavniki tveganja za pojav sindroma nemirnih nog so pomanjkanje železa, odpoved ledvic, parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis, nosečnost in celiakija.[1][3][11] Tudi uporaba nekaterih zdravil, kot so antidepresivi, antipsihotiki, antihistaminiki in zaviralci kalcijevih kanalčkov, lahko sproži sindrom nemirnih nog.[4] Obstajata dve glavni obliki sindroma, in sicer z zgodnjim in poznim nastopom.[1] Sindrom nemirnih nog z zgodnjim nastopom se pojavi pred 45. letom, se pojavlja v družinah in se sčasoma poslabšuje, medtem ko se oblika s poznim nastopom pojavlja po 45. letu, se pojavi nenadoma, vendar ni pričakovati poslabšanja.[1] Diagnoza načeloma temelji na bolnikovi simptomatiki ter izključitvi drugih potencialnih vzrokov.[5]
Sindrom lahko izzveni, če se odstrani vzrok.[12] Siceršnje zdravljenje lahko vključuje spremembe življenjskega sloga ter zdravljenje z zdravili.[1] Spremembe življenjskega sloga, ki so lahko koristne, so na primer prenehanje kajenja in uživanja alkoholnik pijač ter upoštevanje higiene spanja.[12] Med zdravili se uporabljajo levodopa in agonisti dopamina, kot je pramipeksol.[3] Razširjenost sindroma nemirnih nog je v zahodnih državah od 5- do 15-odstotna, v azijskih državah je nekoliko nižja.[6] S starostjo pogostnost narašča; motnja je pogostejša pri ženskah.[6][2][13]
Zdravljenje
Sindrom lahko izzveni, če se odstrani vzrok.[12] Siceršnje zdravljenje lahko vključuje spremembe življenjskega sloga ter zdravljenje z zdravili.[1] Spremembe življenjskega sloga, ki so lahko koristne, so na primer prenehanje kajenja in uživanja alkoholnih pijač ter upoštevanje higiene spanja.[12]Zdravljenje z zdravili se uvede le bolnikom pri bolnikih s hujšo obliko bolezni, ki imajo vsaj trikrat tedensko močno izražene simptome.[14] Uporabljajo se na primer levodopa in agonisti dopamina, kot je pramipeksol.[3] Pramipeksol je zdravilo izbora. Sicer se uporablja za zdravljenje parkinsonove bolezni. Za lajšanje sindroma nemirnih nog se uporablja v majnnhin odmerkih enkrat dnevno, dve uri pred spanjem.[14]
Epidemiologija
Razširjenost sindroma nemirnih nog je v zahodnih državah od 5- do 15-odstotna, v azijskih državah je nekoliko nižja.[6] Pogosteje se pojavlja pri bolnikih z nekaterimi boleznimi; na primer kar okoli 30 % bolnikov z revmatoidnim artritisom ima sindrom nemirnih nog.[10] S starostjo pogostnost narašča;[6] v otroštvu se začne redko. Največkrat se pojavi v srednji letih in je vse pogostejša v starosti.[10] Bolj prizadete so ženske, predvsem tiste, ki so večkrat rodile, vendar pa vzrok za to ni poznan.[14]
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 »What Is Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 21. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
- ↑ 2,0 2,1 »Who Is at Risk for Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 26. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Ramar, K; Olson, EJ (15. avgust 2013). »Management of common sleep disorders«. American Family Physician. 88 (4): 231–8. PMID 23944726.
- ↑ 4,0 4,1 »What Causes Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 20. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
- ↑ 5,0 5,1 »How Is Restless Legs Syndrome Diagnosed?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Petre M. (2015). Sindrom nemirnih nog. Farmacevtski vestnik, letnik 66, številka 1, str. 85-90.
- ↑ 7,0 7,1 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom&SearchIn=All, Slovenksi medicinski e-slovar, vpogled: 29. 3. 2021.
- ↑ »Restless Legs Syndrome Information Page | National Institute of Neurological Disorders and Stroke«. Ninds.nih.gov. Pridobljeno 7. junija 2019.
- ↑ »What Are the Signs and Symptoms of Restless Legs Syndrome?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
- ↑ 10,0 10,1 10,2 Dolenc-Grošelj L. Nespečnost. Zbornik 13. Fajdigovi dnevi: Kranjska Gora, 21. in 22. oktober 2011, str. 3–7.
- ↑ Zis P, Hadjivassiliou M (2019). »Treatment of Neurological Manifestations of Gluten Sensitivity and Coeliac Disease«. Curr Treat Options Neurol (Review). 21 (3): 10. doi:10.1007/s11940-019-0552-7. PMID 30806821.
- ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 »How Is Restless Legs Syndrome Treated?«. NHLBI. 1. november 2010. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2016. Pridobljeno 19. avgusta 2016.
- ↑ »Restless Legs Syndrome Fact Sheet | National Institute of Neurological Disorders and Stroke«. Ninds.nih.gov. Pridobljeno 7. julija 2019.
- ↑ 14,0 14,1 14,2 Planinec, Katarina. »Sindrom nemirnih nog - navodila za bolnike« (PDF). Pridobljeno 29. marca 2021.