Urejanje strani Walt Disney

{{Infobox person
| name = Walt Disney
| image = <!--WD-->
| imagesize = 215px
| caption =Disney leta 1954
| birth_name = <!--WD-->
| birth_date = <!--WD-->
| birth_place = <!--WD-->
| death_date = <!--WD-->
| death_place = <!--WD-->
| death_cause = [[pljučni rak]]
| resting_place = [[Forest Lawn Memorial Park, Glendale|Forest Lawn Memorial Park]], [[Glendale, California]], U.S.
| nationality = American
| education = McKinley High School, Chicago Academy of Fine Arts
| alma_mater =
| home_town = [[Chicago]], Illinois
| residence = Burbank, California
| occupation = <!--WD-->
| yearsactive = 1920–1966
| spouse = [[Lillian Disney|Lillian Bounds]] (1925–66)
| parents = [[Elias Disney]]<br />[[Flora Call Disney]]
| family = [[Disney family|Herbert Arthur Disney]] (brat)<br />[[Disney family|Raymond Arnold Disney]] (brat)<br />[[Roy O. Disney|Roy Oliver Disney]] (brat)<br />[[Disney family|Ruth Flora Disney]] (sestra)
| relations = [[Ronald William Miller]] (zet)<br />[[Disney family|Robert Borgfeldt Brown]] (zet)<br />[[Roy E. Disney|Roy Edward Disney]] (nečak)
| children = [[Diane Marie Disney]]<br />[[Sharon Mae Disney]]
| party    = [[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]]
| boards   = [[The Walt Disney Company]]
| awards   = 7 [[Emmy Award]]s<br />22 [[Academy Award]]s<br />[[Cecil B. DeMille Award]]
| signature = <!--WD-->
}}

'''Walter Elias Disney'''<ref>{{navedi splet|title=Definition of Disney, Walt in English|url=http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/Disney-Walt?q=disney|work=Oxford Dictionaries|publisher=Oxford University Press|accessdate=11 February 2014|archive-date=2016-03-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20160330142206/http://www.oxforddictionaries.com/definition/english/disney-walt|url-status=dead}}</ref>, [[Američani|ameriški]] [[producent]], [[režiser]], [[scenarist]], [[igralec (umetnik)|igralec]], [[animator]], [[podjetnik]], [[videc]] in [[človekoljub]]<ref>{{navedi novice|title=Walt Disney Helped Wernher von Braun Sell Americans on Space|url=http://www.space.com/news/spacehistory/vonbraun_disney_020813.html|agency=Associated Press|author=Dave Bryan|date=August 13, 2002|accessdate=September 27, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090524060442/http://www.space.com/news/spacehistory/vonbraun_disney_020813.html|archivedate=2009-05-24|url-status=live}}</ref> , * [[5. december]] [[1901]], [[Chicago]], † [[15. december]], [[1966]], [[Burbank]].

Walt Disney je bil sin [[Flora Disney|Flore]] in [[Elias Disney|Eliasa Disney]], imel je tri brate in eno sestro. Kot soustanovitelj podjetja ''Walt Disney Productions'' je postal eden najbolj znanih filmskih producentov na svetu. Podjetje se danes imenuje [[The Walt Disney Company]] in je imelo leta 2013 letne prihodke okoli 45 milijard dolarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sec.gov/Archives/edgar/data/1001039/000100103913000164/fy2013_q4x10k.htm|title=2013 Form 10-K, Walt Disney Company|publisher=United States Securities and Exchange Commission}}</ref>

Disney je poleg svojega dela kot producent znan tudi kot človek, ki je veliko prispeval k razvoju animacije ter tematskih parkov. Dobil je 7 [[Emmy]]jev in prejel 59 imenovanj za [[Oskar (filmska nagrada)|Oskarja]], med drugim rekordne štiri v enem samem letu<ref name="academyaward">{{navedi splet|title=Walt Disney Academy awards | url=http://awardsdatabase.oscars.org/index.jsp | publisher=[[Academy of Motion Picture Arts and Sciences]]|accessdate=May 21, 2008 }}</ref> , tako da je po številu [[List of Academy Awards for Walt Disney|nagrad in imenovanj]] akademije na rekordnem prvem mestu.<ref>{{navedi splet|url=http://awardsdatabase.oscars.org/ampas_awards/help/helpMain.jsp?helpContentURL=statistics/indexStats.html|title=Results Page – Academy Awards Database|accessdate=February 16, 2012}}</ref> Skupaj s sodelavci je ustvaril množico animiranih likov, verjetno najbolj znan je [[Miki Miška]]. 

Disney je umrl za pljučnim rakom leta 1966, le nekaj let pred odprtjem zabaviščnega parka ''Svet Walta Disneyja'' v Orlandu, [[Florida|Florida]], poznan kot [[Walt Disneyland|Disneyland]].

== Življenje ==

=== Otroštvo ===

Walter Elias Disney se je rodil 5. decembra 1901 v [[Chicago|Chicagu]]. Njegov oče, Elias Disney, je bil [[Irci|irsko]]-[[Kanadčani|kanadskega]] porekla, vendar se je že kot otrok skupaj s svojo družino preselil v [[Kansas]]<ref>{{navedi novice| url=http://www.suntimes.com/lifestyles/1790811,disney-walt-museum-san-francisco-092709.article| title=Walt Disney, the man behind the mouse| date=September 27, 2009| accessdate=October 21, 2010| work=Chicago Sun-Times| author=Lori Rackl| archiveurl=https://web.archive.org/web/20091003001653/http://www.suntimes.com/lifestyles/1790811,disney-walt-museum-san-francisco-092709.article| archivedate=2009-10-03| url-status=dead}}</ref><ref name="disneybio">{{navedi splet|title=Walt Disney biography|url=http://www.justdisney.com/WaltDisney100/biography01.html|publisher=Just Disney|accessdate=May 21, 2008|archivedate=2008-06-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080605151444/http://www.justdisney.com/WaltDisney100/biography01.html|url-status=live}}</ref>. Ko je bil Elias starejši, je v [[Ohio|Ohiu]] spoznal Floro Call Disney, Waltovo mamo, ki je bila [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriške]] krvi, ter ji sledil na [[Florida|Florido]], kjer sta se leta 1888 poročila. Walt se je rodil v družini s petimi otroki, imel je tri starejše brate in mlajšo sestro. Ker sta njegova starša cele dneve delala, sta morala otroke puščati same doma, zato je za Walta večino časa skrbel njegov starejši brat Roy, s katerim sta si tudi kasneje ostala blizu; njegov drugi brata in sestra skoraj povsem izginila iz njegovega življenja. Ko je bil star štiri leta, se je družina preselila v [[Marceline (Missouri)|Marceline]], [[Missouri]], kjer je preživel večino svojega otroštva. Sanje o tem srečnem otroštvu so ga spremljale vse življenje in iz tega je nabiral številne zamisli za svoje delo. Tako je glavna ulica v [[Disneyland, Kalifornija|Disneylandu]], imenovana ''Main Street'', kopija glavne ceste iz Marcelina.

Na posestvu v Marcelinu so se prvič pokazale tudi Waltove [[Risar|risarske]] sposobnosti. Njegova teta Maggie mu je podarila risarski blok in kmalu zatem je prvič dobil plačilo za svoje delo - njegov zdravnik, dr. Sherwood, je za sliko konja plačal 5 centov. Walt je na začetku večinoma le prerisoval [[Karikatura|karikature]] iz [[časopis]]ov, saj so bile to edine slike, s katerimi je odraščal. Waltov stric, Mike Martin, je bil strojevodja l na odseku železnice Santa Fe med Fort Madison - Iowa – Marceline. Kadar sta zaslišala pisk lokomotive, sta Walt in Roy stekla na bližnji grič in stric ju je pozdravil z dolgim piskom, ki sta mu sledila dva kratka. Kasneje je Waltu prav ta stric tudi pomagal, da je Walt dobil poletno službo, in sicer je na vlaku prodajal hrano, pijačo ter časopis potnikom. V času življenja je potem Walt velikokrat iskal takšno svobodo, kakršno je imel takrat, ko je delal na vlaku, zato si je večkrat zgradil maketo železnice.

Nekaj časa je družini dobro kazalo, potem pa se je znova začela kriza. Waltov oče je zbolel in leta 1910 so zaradi denarnih težav morali na dražbi prodati posest. Zaradi tega sta se oba starejša brata odselila, preostala družina pa se je preselila v [[Kansas City]], kjer je Waltov oče kupil podjetje časopisov ''[[Kansas City Star]]'', ki je imel dva tisoč naročnikov. Walt, ki je bil takrat star devet let, in Roy sta naročnikom vsak dan dostavljala časopis.

[[Elias Disney]] je svoja sinova vzgajal k trdemu delu. Nobeden od njiju ni imel niti igrač niti žepnine. Walt je šest let raznašal časopise in samo enkrat je bil zaradi bolezni prost pet tednov. Kasneje je začel namesto bolnega očeta dostavljati še mleko in jajca, zaradi tega ni imel časa, da bi obiskoval šolo. Njegov brat Roy je imel vsega tega žalostnega življenja dovolj, zato je neke noči na skrivaj odšel, pred tem pa je še svetoval Waltu, naj se ne pusti več pretepati očetu. Ločitev od brata je bila za Walta zelo boleča, saj je imel brata zelo rad in tudi Roy je Waltu nenehno pomagal ter ga ščitil.

Walt je moral vedno dati očetu ves denar, ki ga je zaslužil. Zato mu je kmalu nehal pripovedovati o dodatnih zaslužkih, da mu je ostalo vsaj nekaj denarja zase. Ker je potreboval več denarja, je od leta 1914 dalje začel skupaj s svojim sošolcem Waltom Pfeifferjem nastopati kot ljubiteljski kabaretist, vendar kot glasbenik ni imel večjega uspeha.

=== Mladost ===

Leta [[1917]] je Elias Disney investiral denar v tovarno marmelade v Chicagu in vsa družina se je preselila tja. Jeseni tega leta je Walt začel hoditi v [[McKinley High School]], ponoči pa se je šolal še v umetniškem inštitutu [[Chicago Art Institute]]. Prvič so bile njegove slike tudi objavljene v šolskem časopisu, kjer je vodil rubriko s [[strip]]i. Njegovi stripi so bili zelo domoljubni in osredotočeni na prvo [[druga svetovna vojna|svetovno vojno]]. Vendar pa Waltovo šolanje ni dolgo trajalo. Pri 16 letih je zapustil šolo, ker se je hotel pridružiti vojski, vendar ga niso sprejeli, ker je bil premlad. Namesto da bi se pridružil vojski, se je skupaj s svojim prijateljem pridružil [[Rdeči križ|Rdečemu križu]] in odšel za eno leto v [[Francija|Francijo]]. V tem času je vozil rešilni avto, ki ga je porisal s svojimi izmišljenimi junaki.

[[File:Newman Laugh-O-Gram (1921).webm|thumb|thumbtime=2|upright=1.5|''Newman Laugh-O-Gram'' (1921)]]
Potem se je zopet preselil v [[Kensas City|Kansas City]], da bi začel svojo umetniško [[kariera|kariero]]. Njegov brat Roy mu je priskrbel službo v [[Pesmen-Rubin Art Studio|Pesmen-Rubin Art Studiu]], kjer je Walt delal [[reklama|reklame]] za [[časopis]]e, [[revija|revije]] in [[kinematograf]]e. Tam je spoznal talentiranega [[risar]]ja [[Uba Iwerks]]a, s katerim se je hitro spoprijateljil. Januarja [[1920]] sta skupaj ustanovila svoje podjetje in ga poimenovala [[Iwerks-Disney Commercial Artists]]. Vendar pa je to podjetje kmalu propadlo, ker se je le malo ljudi upalo naročati grafične in animirane izdelke pri neizkušeni dvojici. 

Za tem sta odšla partnerja delat vsak po svoje. Disney je za nekaj časa opustil [[animacija|animacijo]] in odšel iskat srečo kot filmski [[režiser]] v [[Hollywood]]. Hodil je od ateljeja do ateljeja, pa so ga povsod zavrnili, zato se je vrnil k animaciji. Njegov prvi hollywoodski studio je bila garaža njegovega strica Roberta<ref name="gabler7">{{Harvnb|Gabler|2006|p=7}}</ref>, kjer je Walt delal dneve in noči. Nekaj svojih nedokončanih del je poslal [[distributer|distributerki]] [[Margaret Winkler]], ki so ji bila njegova dela zelo všeč in je hotela z njim posneti še več takih [[animirano-igrani filmi|animirano-igranih filmov]], kot je bil Disneyev poskusni [[film]] [[Alice's wonderland]]. V tem filmu so bili ozadje in nekatere [[stranska vloga|stranske vloge]] narisani, [[glavna vloga|glavno vlogo]] pa je igrala resnična oseba. 

Ker pa je imel Disney velike finančne težave, je za pomoč zopet prosil brata Roya, ki je ta čas preboleval [[tuberkuloza|tuberkulozo]] v bolnišnici v [[Los Angeles]]u. Roy se je strinjal in skupaj sta ustanovila podjetje [[Disney Brothers' Studio]], v katerem se jima je pridružil še [[Iwerks]]. Studio je bil postavljen na [[Hyperion Avenue]] v Los Angelesu. Leta [[1925]] je Disney zaposlil gospodično [[Lillian Bounds]], ki ga je takoj očarala. Po nekaj zmenkih sta se [[15. julij]]a [[1925]] poročila.

=== Prvi poskusi ===

Nove serije animirano-igrane oddaje, imenovane [[Alice Comedies]]<ref name="gabler72">{{Harvnb|Gabler|2006|p=72}}</ref>, so bile uspešne. Ko pa so leta [[1927]] zaključili s snemanjem te oddaje, se je podjetje bolj posvetilo animiranim filmom in ne več animirano-igranim. Posebej so posvečali svojo pozornost risanemu [[maček Felix|mačku Felixu]] ter [[zajec Oswald|zajcu Oswaldu]]. Nastale so serije risanke ''Oswald the Lucky Rabbit,'' ki so postale zelo priljubljene. Studio se je začel širiti in Disney je zaposlil veliko novih delavcev, med njimi tudi nekaj prejšnjih sodelavcev iz Kansas Cityja. Leta [[1928]] pa je podjetje zopet zašlo v finančne težave in Disney je tako moral odpustiti večino svojih delavcev. Podjetje je imelo kar nekaj vzponov in padcev, vendar pa se niso vdali<ref name="gabler109">{{Harvnb|Gabler|2006|p=109}}</ref>.

Razvil se je nov [[animirani lik]] miške. Večina [[biografija|biografij]] pravi, da si je Disney zamislil [[lik miška]] na poti iz [[New York]]a, vendar pa obstajajo dvomi, če si ga je v resnici res izmislil on ali njegov sodelavec Iwerks. Mišek se je najprej imenoval [[Mortimer]], kasneje pa ga je [[Lillian Disney]] preimenovala v ljudem dobro poznanega [[Mickey Mouse]] ([[Miki Miška]]).
Prva krajša risanka o Mikiju je nosila naslov [[Plane Crazy]] ([[Preprosto nor]]), ki je bila tako kot vsa prejšnja Disneyeva dela „[[nemi film]]“. Ker pa se nihče ni zanimal za predvajanje risanke ''Plane Crazy'' in njene naslednice [[The Gallopin' Gaucho|''The Gallopin' Gaucho'']]'','' je Disney naredil novo ozvočeno risanko z Miki miško, imenovano [[Steamboat Willie]]. Poslovnež [[Pat Powers]] je priskrbel Disneyu distribucijo in sinhronizator za zvok. Tako so vse tri risanke o Miki Miški prišle v javnost z zvočnim posnetkom in tako postale zelo uspešne. Vse zvočne [[efekt]]e je posnel Disney sam in nastopal tudi kot Mikijev glas vse do leta [[1946]]. Prepričan je bil, da bo Miki zaslovel v javnosti. 
Risankam o Miki Miški so se leta [[1929]] pridružile še kratke [[glasbena animacija|glasbene animacije]], imenovane [[Silly Symphonies]], in tudi te so gledalci pozitivno sprejeli. Vendar pa kljub temu, da sta bili obe seriji zelo uspešni, Disneyev studio ni dobival pripadajoče vsote denarja od Pata Powersa in leta [[1930]] je Disney podpisal pogodbo z novim [[distributer]]jem [[Columbia Pictures]]. Ker pa je večino animacij, ki so jih predvajali in naredili v Disneyevem podjetju med letoma 1928 in 1930, naredil Ub Iwerks, se je le-ta kmalu naveličal temperamentnega Disneyja, zapustil Disneyev studio in ustanovil svoje lastno podjetje. Walt je začel obupano iskati nekoga, ki bi lahko zamenjal Iwerksa, kajti tako dobro in hitro risati sam ni znal. Sčasoma je zaposlil kar nekaj ljudi, ki so zapolnil izgubo Iwerksa. Tehnologija se je začela razvijati in tako so nastale tudi prve [[barvna risanka|barvne risanke]]. Prva v Disaneyevem studiou narejena [[barvna animacija]] z naslovom [[Flowers and Trees]] je spadala v serijo [[Silly Symphonies|Silly Symphonie]] Leta [[1932]] je bila tudi nagrajena z Nagrado Akademije, to je z [[oskar (filmska nagrada)|oskar]]jem, za najboljšo kratko vsebino v kategoriji animacij. Tega leta pa je Disney dodatno dobil še en posebnega oskarja, in sicer za oblikovanje Miki Miške. Leta [[1935]] so serije kratkih animacij Miki Miške postale barvne in skozi leta je popularnost te prikupne osebice vse bolj rasla, skupaj z njo pa tudi popularnost njenega izumitelja.
 
Od nekdaj je bil Disneyjev največji up, da bi postal oče, vendar pa se je prva nosečnost njegove žene končala s splavom. To in pritiski s strani podjetja sta pripeljala Walta do živčnega zloma. Zato si je vzel nekaj časa za počitek in odšel z ženo na počitnice na [[Karibi|Karibe]], za tem pa sta potovala še skozi [[Washington]]. Waltu se je zopet nasmehnila sreča, kajti njegova žena je spet zanosila in 18. decembra [[1933]] se jima je rodila deklica [[Diane Marie Disney]]. Bila sta presrečna in malo več kot leto kasneje sta posvojila še eno deklico, [[Sharon Mae Disney]], rojeno 21. decembra [[1934]].

Čeprav je studio izdeloval dve najbolj uspešni seriji risank v industriji, je imel Disney vseeno večje cilje, zato je leta [[1934]] začel načrtovati [[celovečerni animirani film]]. Druga podjetja v filmski industriji so močno dvomila o uspehu celovečernega animiranega filma in so bila prepričana, da bo projekt Disneyjev studio uničil. Tudi njegova žena in brat Roy sta ga poskušala odvrniti od te ideje. Disneyev studio pa se je v to zelo poglobil in začel natančno preučevati vsako stvar, povezano z novim projektom, ter malo eksperimentiral, kajti za [[celovečerno animacija|celovečerno animacijo]] z imenom [[Sneguljčica in sedem palčkov]]. je želel doseči vrhunsko kvaliteto. Film so dokončali decembra [[1937]], v kinematografe pa je prišel februarja [[1938]] kot prvi barvni zvočni celovečerni animirani film. Postal je eden najbolj uspešnih filmov leta 1938 in prinesel več kot 98 milijonov dolarjev (okoli 72 milijonov evrov) dobička. Najbolj impresivno pri tem pa je, da so otroci morali plačati le 10 centov za ogled filma. S tem denarjem je Disney 24. decembra [[1939]] odprl nov studio, imenovan [[Walt Disney Studios]] in nadaljeval z izdelavo celovečernih animacij.
Tako so nastali [[Ostržek]], [[Fantasija]] in [[Bambi]]. Ostržek in [[Fantazija (1940)|Fantazija]] sta sledila Sneguljčici v kinematografe, vendar pa sta prinesla finančno razočaranje. Tako je Disney začel načrtovati risanko [[Dumbo]], ki naj bi studiu povrnila izgubljeni denar, vendar pa je bila njena izdelava zelo težavna, saj so vsi začeli dvomiti v njen uspeh. Leta [[1940]] se je studiu zopet pridružil Iwerks. 

=== Druga svetovna vojna ===

[[Slika:Disney1968.jpg|right|100px]]

Kmalu po tem, ko je Dumbo prišel v kinematografe in postal uspešen, so [[Združene države Amerike]] vstopile v [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Vojska je Disneyevemu studiu zmanjšala zaloge pripomočkov ter jim naročila, da morajo delati filme, ki bodo pomagali pri treniranju vojakov. Med vojno je studio izgubil veliko denarja in imel velik neuspeh. Večinoma so začeli delati le krajše animirane filme ter posneli tudi nekaj igranih filmov. S temi kratkimi animacijami so si le toliko opomogli, da so lahko nadaljevali z izdelavo celovečernih animiranih filmov, začeli pa so izdelovati tudi igrane filme o naravi. Med vojno je velikokrat prišlo do upora delavcev. To so bili zelo težki časi za Disney Studio's. Prvič pa se je pojavila tudi ideja za izdelavo Disneyevega magičnega [[zabaviščni park|zabaviščnega parka]], ki so jo razvijali več let. Nekaj časa po koncu vojne leta [[1949]], se je Disney z družino preselil na veliko parcelo na območju [[Holmby Hills]] v [[Los Angeles]]u. Tam je na dvorišču zgradil miniaturno železnico ter jo poimenoval [[Carolwood Pacific Railroad]]. Bila je dolga okoli 800 metrov in imela različne postaje, tunele, zavoje itd. Walt je večkrat popeljal svoji hčeri na vožnjo z lokomotivo, imenovano [[Lilly Belle]].

=== Obdobje uspeha ===
Z idejo, načrtovanjem in širjenjem projekta izdelave [[Disneyland]]a se je podjetje začelo širiti tudi na druge strani sveta. Posneli so prvi v celoti [[igrani film]] [[Otok zakladov]] ([[1950]]), sledili pa so mu še drugi: [[20000 milj pod morjem]] ([[1954]]), [[Pes Shaggy]] ([[1959]]) in [[Past za starše]] ([[1961]]). Walt Disney Studio je bil tudi eden prvih, ki je znal dobro izkoriščati novi medij, [[televizija|televizijo]]. Naredili so prvo svojo [[televizijska oddaja|televizijsko oddajo]], imenovano [[One Hour]] in [[Wonderland]] (ena ura v čudežni deželi). V svojih oddajah je kazal odlomke svojih prejšnjih animacij, popeljal gledalce v zakulisje studia ter jih seznanjal s čarobnim Disneylandom, ki so ga gradili v [[Anaheim]]u v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Leta [[1955]] pa je naredil tudi prvo vsakodnevno televizijsko oddajo, imenovano [[Mickey Mouse Club]], ki je postala zelo popularna.
Medtem ko se je studio širil, je Disney posvečal manj pozornosti animacijskemu oddelku, saj je popolnoma zaupal svojim devetim najbolj zvestim risarjem in prijateljem ([[Les Clark]], [[Ollie Johnston]], [[Frank Thomas]], [[Wolfgang »Woolie« Reitherman]], [[John Lounsbery]], [[Eric Larson]], [[Ward Kimball]], [[Milt Kahl]], [[Marc Davis]]). V tem času so ustvarili veliko [[uspešnica|uspešnic]] ([[Dama in potepuh]], [[101 dalmatinec]], [[Trnjulčica|Trnuljčica]], [[Meč v kamnu]]). Kratke risanke so izdelovali le do leta [[1956]].
17. julija [[1955]] pa so končno odprli prvi tematski park, Disneyland, ki je takoj postal zelo uspešen. Leta [[1961]] je tudi njihova televizijska oddaja prešla iz črno-bele tehnike v barvno in spremenila prejšnje ime (Ena ura v Indiji Koromandiji) v [[Prečudoviti Disneyev svet]], ki so jo na ABC-ju predvajali vse do leta [[2005]].
V 50-ih letih je Disney poleg vseh ostalih novih projektov ustvaril še veliko poučnih filmov o vesolju. Ti filmi pa niso pritegnili le pozornosti ljudstva, ampak tudi ruski vesoljski program. Ljudem pa je hotel prikazati tudi razvoj jedrske energije s televizijsko serijo in knjigo [[Naš prijatelj atom]]. Do leta [[1960]] je bilo Disneyevo podjetje znano kot eno izmed najuspešnejših podjetij na svetu. Po desetletjih truda je Disneyu uspelo pridobiti tudi pravice do uprizoritve zgodbe o varuški [[Mary Poppins]], pisateljice [[P. L. Traver]]s. Ko je leta [[1964]] prišla v javnost, je takoj postala Disneyjev najuspešnejši film doslej. Istega leta so začeli tudi preurejati veliko močvirje v [[Orland]]u na [[Florida|Floridi]]. Počasi so ga spreminjali v nov, 109&nbsp;km² velik park, imenovan Disneyjev svet. To naj bi bila večja ter izpopolnjena verzija Disneylanda, ki naj bi bila poznana kot Čarobno kraljestvo ter obdana z golf igrišči in hoteli.

=== Smrt ===
Disneyjeva vpletenost v projekt Disney World se je končala pozno leta [[1966]]. Po mnogih letih verižnega kajenja cigaret so ugotovili, da ima raka na pljučih. Pet dni kasneje so ugotovili, da se je pljučni rak razširil na celotno levo krilo.<ref name="Wa tumor" /> Ko so ga pripeljali v [[bolnišnica St. Joseph|bolnico St. Joseph]], se mu je stanje naglo poslabšalo, kar je povzročilo srčni zastoj.<ref name="Wa tumor">{{navedi splet|accessdate=May 21, 2008|url=http://www.islandnet.com/~kpolsson/disnehis/disn1966.htm|title=Chronology of the Walt Disney Company (1966)|publisher=Island Net}}</ref> Umrl je 15. decembra 1966, deset dni po njegovem 65. rojstnem dnevu. Njegov brat Roy je vestno nadaljeval z bratovim projektom ''Disneyjev svet ''in ga v čast bratu preimenoval v [[Walt Disney World]]. (Svet Walta Disneyja) [[Roy Disney]] je umrl tri mesece po odprtju Waltovega kraljestva leta [[1971]]. Čeprav je Walt Disney umrl, pa so njegovi sodelavci še naprej ustvarjali risanke in Disneyjeve sanje uresničevali. Lahko bi rekli, da Walt ni nikoli umrl, saj živi v otroških srcih po vsem svetu in nas bo vedno spremljal z animiranimi filmi.

== Nagrade akademije ==
{{Main|Seznam oskarjev Wlta Disneyja}}
[[Slika:Disney Display Case.JPG|thumb| Vitrina v preddverju Muzeja družine Walta Disneya  v San Franciscu kaže številne Oskarje, ki jih je Walt Disney dobil, med drugim tudi (spodaj) izjemni Oskar za Sneguljčico in sedem palčkov.]] Walt Disney ima rekord, kar se števila nominacij (59) in podeljenih Oskarjev (22) tiče. Prislužil si je tudi štiri častne Oskarje. Njegov zadnji Oskar v konkurenci mu je bil podeljen posmrtno.<ref>[http://www.imdb.com/name/nm0000370/awards Walt Disney – Awards<!-- Bot generated title -->] IMDB</ref>

* '''1932''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''[[Rože drevesa]]'' (1932)
* '''1932''': Častna nagrada za kreacijo [[Mickey Mouse|Miki miške]].
* '''1934''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''[[Trije prašički (film)|Trije prašički]]'' (1933)
* '''1935''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''[[Želva in zajec]]'' (1934)
* '''1936''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''Tri osirotele mucke'' (1935)
* '''1937''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''Bratranec z dežele'' (1936)
* '''1938''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''[[Stari mlin]]'' (1937)
* '''1939''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''Bikec Ferdinand'' (1938)
* '''1939''': Častna nagrada za''  [[Sneguljčica in sedem palčkov (1937 film)|Sneguljčico in sedem palčkov]]'' (1937) V lavdaciji je med drugim rečeno:''"Sneguljčico in sedem palčkov priznavamo kot pomembno filmsko inovacijo, ki je očarala milijone in odprla čudovito novo zabavno področje. "'' (nagrada, edinstvena v zgodovini oskarjev, je bila en velik in sedem miniaturnih kipcev.)<ref name="academyaward"/>
* '''1940''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''Grdi raček'' (1939)
* '''1941''': Častna nagrada za '' [[Fantazija (film)|Fantazija]]'' (1940), skupaj z William E. Garityjem in JNA Hawkinsom.Citat iz lavdacije,'' "Za njihov izjemen prispevek k napredku pri uporabi zvoka v filmu ''Fantazija.''" <ref name="academyaward"/>
* '''1942''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''Daj mi tačko'' (1941)
* '''1943''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''Fuehrerjev obraz'' (1942)
* '''1949''': Najboljši kratkometražni film, dvojni: ''Tjulnji otok'' (1948)
* '''1949''': [[Irving G. Thalberg Memorial Award]] (častna nagrada)
* '''1951''': Najboljši kratkometražni film, dvojni: ''Dolina bobrov'' (1950)
* '''1952''': Najboljši kratkometražni film, dvojni: ''pol akra narave'' (1951)
* '''1953''': Najboljši kratkometražni film, dvojni: ''Vodne ptice'' (1952)
* '''1954''': Najboljši dokumentarni film, teme: ''Živa puščava'' (1953)
* '''1954''': Najboljši dokumentarni film, kratke teme: ''Eskimo z Alaske'' (1953)
* '''1954''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''Pip, pop, bim, bong'' (1953)
* '''1954''': Najboljši kratkometražni film, dvojni: ''Dežela bobrov'' (1953)
* '''1955''': Najboljši dokumentarni film, Features: ''Prerija izginja'' (1954)
* '''1956''': Najboljši dokumentarni film, Short Subjects: ''Ljudje proti Arktiki''
* '''1959''': Best Short Subject, Live Action Subjects: ''Grand Canyon''
* '''1969''': Najboljši kratkometražni film, risanke:''Vini Pu in naporen dan'' (posmrtno)

== Sklici ==
{{reflist|30em}}

== Glej tudi ==
* [[Disneyjevi liki v slovenščini]]
* [[Mikijev Zabavnik]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Walt Disney}}
{{Wikinavedek}}


{{Normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Disney, Walt}}
[[Kategorija:Ameriški animatorji]]
[[Kategorija:Ameriški producenti]]
[[Kategorija:Ameriški režiserji]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnim rakom]]
[[Kategorija:Nosilci predsedniške medalje svobode]]
[[Kategorija:Nosilci kongresne zlate medalje]]
[[Kategorija:Walt Disney|*]]
[[Kategorija:Kanadski Američani]]
[[Kategorija:Francoski Američani]]
[[Kategorija:Pokopani na pokopališču Forest Lawn Memorial Park, Glendale]]