Urejanje strani Wilhelm von Tegetthoff

{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Wilhelm von Tegetthoff
|nickname=
|allegiance={{ikonazastave|Avstrijsko cesarstvo}}  [[Avstrijsko cesarstvo]]
[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|border|24px]] [[Avstro-Ogrska]]
|branch=[[Avstro-ogrska vojna mornarica|mornarica]] [[Slika:Austria-Hungary-flag-1869-1914-naval-1786-1869-merchant.svg|border|24px]]
|serviceyears=
|rank= [[Slika:K.u.K. Vizeadmiral.jpg|24px]] [[viceadmiral]]
|unit= [[SMS Erzherzog Ferdinand Max]]
|commands=
|battles=[[bitka za Helgoland (1864)|Bitka za Helgoland]] , [[bitka pri Visu (1866)]]
|awards=[[Slika:Maria Theresia Orden.jpg|border|24px]] [[Slika:OEK3 with war decoration obv.jpg|border|24px]] [[Slika:OrderofourLadyofGuadelupe.jpg|border|24px]]
|relations=
|laterwork=
}}

[[baron]] '''Wilhelm von Tegetthoff''' (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijsko-cesarski]] in [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[vojna mornarica|mornariški]] [[častnik]] in [[viceadmiral]],* [[23. december]] [[1827]], [[Maribor]], tedaj [[Avstrijsko cesarstvo]], † [[7. april]] [[1871]], [[Dunaj]].

Tegetthoff velja za enega najboljših admiralov 19. stoletja, poznan je bil predvsem po svoji inovativni taktiki in odličnem vodenju.

== Otroštvo in šolanje==
Wilhelm, s polnim imenom Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff, je bil rojen v [[Maribor]]u, na Štajerskem, očetu baronu Carlu von Tegetthoffu, pehotnem [[stotnik|častniku]] in materi Leopoldini, roj. Czermak.

Sprva je za izobrazbo malega Wilhelma skrbel eden od učiteljev deškega vzgajališča 47. pehotnega polka,<ref name="#1">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=12}}</ref> po končani normalki je v letih 1837–40 obiskoval mariborsko gimnazijo, v letih  1840–45 pa avstrijsko mornariško [[Kadetnica|kadetnico]]  k.k. Marine-Kadettenschule (Cesarea regia scuola dei cadetti di marina) v [[Benetke|Benetkah]].<ref name="#1"/>

== Vojaška kariera ==
Wilhelm je kot mornariški [[častnik]] pod poveljstvom [[viceadmiral]]a [[Hans Birch Dahlerup|Dahlerupa]] sodeloval v avstrijski blokadi [[Benetke|Benetk]] od maja do avgusta 1849.<ref name="#2">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=19}}</ref> 16. junija 1851 je bil povišan v čin [[poročnik fregate|poročnika fregate]] <ref name="#2"/>, kasneje je napredoval do čina [[poročnik bojne ladje|poročnika linijske ladje]] (16. decembra 1852).<ref name="#2"/> Med [[krimska vojna|krimsko vojno]] je bil poveljnik avstrijskega [[parnik]]a Taurus, zasidranega v pristaniščih ob ustju [[Donava|Donave]]. V letih 1857–58 je skupaj z raziskovalcem [[Theodor von Heuglin|Theodorjem von Heuglinom]] plul po [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in Adenskem zalivu,<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=21}}</ref> kjer je za Avstrijo raziskoval možnosti za pridobitev [[Kolonija (geografija)|kolonialnih posesti]], v luči skorajšnjega odprtja [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]]. Ko je 20. januarja 1858 obiskal [[Aden, Jemen|Aden]], ga je tam pričakala vest o povišanju v čin [[kapitan korvete|kapitana korvete]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=23}}</ref>
V letih 1859–60 je kot adjutant novega vrhovnega poveljnika avstrijske mornarice, [[Maksimilijan I. Mehiški|nadvojvode Maksimilijana]] sodeloval pri odpravi v [[Brazilija|Brazilijo]]. 27. aprila 1860 je bil imenovan za [[kapitan fregate|kapitana fregate]] in leta 1861 [[kapitan bojne ladje|kapitana linijske ladje]] ter mu je bilo zaupano poveljstvo nad ladjevjem [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstrijske mornarice]] na območju [[Levant]]a <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=27}}</ref>, v strateško pomembnem vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]].
[[Slika:Wilhelm von Tegetthoff 1864.JPG|thumb|150px|right|Tegetthoff leta 1864 na [[SMS Schwarzenberg]], pred bitko za Helgoland]]
Med [[vojna za Schleswig-Holstein|vojno za Schleswig-Holstein]] (1864) je dobil poveljstvo nad manjšim delom avstrijskega ladjevja, s katerim je Avstrija [[Prusija|Prusom]] priskočila na pomoč proti močnejši [[Danska|danski mornarici]], ki je blokirala severna nemška pristanišča (ustje reke Labe in pristanišče [[Hamburg]]). Tegetthoff se je spopadel z danskim kapitanom [[Edouard Suenson|Edouardom Suensonom]] v [[Bitka za Helgoland (1864)|bitki za Helgoland]] <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=30}}</ref>, kjer je izbojeval »[[Pirova zmaga|pirovo zmago]]« z dvema fregatama, [[SMS Radetzky]] in [[SMS Schwarzenberg]]. Za pogum v bitki za Helgoland je bil nagrajen z admiralsko zastavo, cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] pa ga je 10. maja 1864 kar s [[telegraf|telegram]]om povišal v čin [[kontraadmiral]]a.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=33}}</ref>

=== Bitka pri Visu ===
Po porazih v bitkah z Italijani na kopnem se je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] na morju lahko zanesla le na lastne sile, zato je cesar  
[[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] svoj ukaz o takojšnji oborožitvi 30. aprila 1866 razširil tudi na vsa za to primerna plovila. To je dejansko pomenilo mobilizacijo mornarice, ki je bil razglašena naslednji dan.<ref name="#3">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=43}}</ref> Tudi odločitve o zasedbi poveljniških mest so bile sprejete dokaj pozno, [[kontraadmiral]] Tegetthoff je službeno dolžnost poveljnika jadranskega ladjevja prevzel šele 9. maja 1866.<ref name="#3"/> Avstrijsko cesarstvo je šele v juniju 1866 razpolagalo s sedmimi oklepnicami, šestnajstimi ladjami na vijak in sedmimi parniki s pogonom na kolesa <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=44}}</ref> ter s tem za dvakrat zaostajalo za italijansko vojno mornarico. Obrati, v katerih so avstrijska vojaška plovila mrzlično dograjevali, opremljali z zaščitnimi oklepi in jih vsestransko modernizirali, so bili samo v pristaniščih v [[Trst]]u in na [[Reka, Hrvaška|Reki]].<ref name="#4">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=45}}</ref>
Da bi bila mera vseh težav polna, so morali zdravniki Tegetthoffa, ki je bil strastni kadilec, hkrati pa tudi ne ravno kooperativen in ubogljiv pacient, prvič resno obravnavati zaradi rakastih tvorb na njegovi ustnici.<ref name="#4"/>
[[Slika:Kircher Seeschlacht bei Lissa 1866.jpg|thumb|300px|left|Bitka pri Visu]]

{{glavni članek|Bitka pri Visu (1866)}}
Julija 1866 je celotno italijansko vojno ladjevje pod poveljstvom [[admiral]]a, grofa [[Carlo di Persano|Persana]] odplulo iz [[Ancona|Ancone]], da bi se izkrcalo in zavzelo avstrijsko pomorsko oporišče na [[otok]]u [[Vis]]u.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=57}}</ref>
Ukaz je poleg zavzetja strateško pomembnega otoka vseboval nalogo potopitve avstrijskega ladjevja ob morebitnem srečanju. Večina avstrijskega ladjevja, 27 ladij, je odplula proti Visu. Do srečanja med ladjevjema je prišlo zgodaj zjutraj 19. julija 1866. Tegetthoffova bojna ladja [[SMS Erzherzog Ferdinand Max]] je potopila fregato Re' d'Italia in topnjačo Palestro, več drugih italijanskih ladij pa je bilo v bitki močno poškodovanih. Naslednji dan so se Italijani, ki so izgubili 38 častnikov in 574 mornarjev, 19 mornarjev pa je bilo zajetih, odpovedali nadaljnjemu obleganju otoka in se umaknili v Ancono. Tegetthoff se je po zmagi nad Italijani zmagoslavno vrnil v svojo pomorsko bazo v [[Pulj]]u. Izid bitke pa ni vplival na izid vojne med državama, saj so nazadnje zmagali Italijani.
[[Slika:Tegetthoff Marsch.jpg|thumb|150px|right|Tegetthoffova koračnica]]

Tegetthoff je bil takoj povišan v [[viceadmiral]]a in je prejel telegrama s čestitko nadvojvode [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinanda Maximilijana]], okronanega cesarja [[Mehika|Mehike]] ter [[viceadmiral]]a [[Hans Birch Dahlerup|Hansa Bircha Dahlerupa]], nekdanjega vrhovnega poveljnika avstrijske vojne mornarice. Tegetthoff je bil odlikovan s poveljniškim križem reda Marije Terezije in je postal častni meščan [[Dunaj]]a, [[Trst]]a, [[Ston]]a, [[Wiener Neustadt|Dunajskega Novega mest]]a, [[Zadar|Zadra]] in [[Ljubljana|Ljubljane]].
<ref name="#5">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=85}}</ref>
Skladatelj Philipp H. Poelmahn je napisal tudi Tegetthoffovo koračnico, posvečeno zmagovalcem bitke pri Visu, katere izkupiček od prodaje je bil namenjen mornarjem in častnikom, ranjenim v bitki, ter njihovim družinam.<ref name="#5"/>

== Naloge po bitki pri Visu ==
Po zmagi pri Visu je Tegetthoff pozval cesarja Franca Jožefa k priključitvi zaledja [[Dalmacija|dalmatinske]] obale, z namenom, da se zaščiti območje, potrebno za razvoj pomorskih baz. To je bilo dejansko doseženo šele po Tegetthoffovi smrti z zasedbo (1878) in priključitvijo [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] (1908).

=== Študijsko potovanje in mehiška misija ===
Tegetthoff je bil v letih 1866–67 na študijskem potovanju v  [[Francija|Franciji]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=88}}</ref> Med njegovim obiskom industrijske razstave v [[Pariz]]u je bil 1. julija 1867 s depešo pozvan, naj se nemudoma vrne na [[Dunaj]], saj je na dvor prišla vest, da je bil mehiški cesar [[Maksimilijan I. Mehiški]] (brat cesarja Franca Jožefa) po obsodbi na smrt 19. junija 1864 v Queretaru usmrčen.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=89}}</ref>  Zaupana mu je bila tajna naloga pripeljati v Avstrijo truplo pokojnega cesarja, zato je Wilhelm skupaj z bratom Carlom (ki mu je hotel pomagati iz naraščajočih zdravstvenih in finančnih težav) odpotoval v [[Mehika|Mehiko]], kjer so bile razmere po prevzemu oblasti s strani [[Benito Juarez|Benita Juareza]] še zelo negotove. Po dolgotrajnih diplomatskih prizadevanjih je bilo truplo pokojnega cesarja z vojaškim spremstvom le odposlano v Veracruz.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=91}}</ref> Tegetthoff pa si je moral zelo naprezati tudi za izpustitev tistih avstrijskih državljanov, ki so služili pokojnemu cesarju, bili sprva nekateri celo obsojeni na smrt, vendar nato večinoma pomiloščeni in obsojeni na izgon.<ref name="#6">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=92}}</ref> 
V pismu svoji zaupnici in prijateljici, baronici von Lutteroth, je Tegetthoff zaupal, da je [[fregata]] [[SMS Novara]] za plovbo od mehiškega [[Veracruz]]a do [[Havana|Havane]] potrebovala pet dni, od tam do [[Cadiz]]a v [[Španija|Španiji]] pa nadaljnjih enaindvajset dni in pol. V pristanišče [[Trst]] je SMS Novara prispela 16. januarja 1868, s tem je bila mučna misija uspešno zaključena. 18. januarja je na [[Dunaj]]u Tegetthoff vodil svečani sprevod pri pogrebu cesarja Maksimilijana v grobnici Kapucinske cerkve.<ref name="#6"/>

=== Prevzem vodstva avstro-ogrske vojne mornarice ===
Tegetthoff je bil po preoblikovanju avstrijskega cesarstva v dvojno monarhijo 25. februarja 1868, v skladu z voljo dvora, imenovan za vrhovnega poveljnika [[Avstro-ogrska|avstro-ogrske]] vojne mornarice, s tem pa je dobil tudi odločilno besedo pri najpomembnejših odločitvah glede njene organizacije in temeljnih ciljev razvoja.<ref name="#7">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=94}}</ref> Tegetthoff je bil hkrati imenovan tudi za vodjo mornariške sekcije vojnega ministrstva na Dunaju, katerega naloge (bolj administrativnega značaja) je dotlej opravljal viceadmiral [[Ludwig von Fautz]].<ref name="#7"/> Kot šef mornariške sekcije vojnega ministrstva si je Tegetthoff prizadeval za moderno in bolj učinkovito upravo njemu zaupanega področja, ki je bilo dejansko povsem ločeno od ostalih vej oboroženih sil, ter za razmejitev različnih strokovnih delovnih področij.<ref name="#7"/> Tegetthof se je takoj po prevzemu novih funkcij srečal z birokratskimi in političnimi »mlini na veter«, ki so ga na razne načine ovirali pri velikopoteznem cilju zagotoviti načrtovanih petnajst za boj sposobnih oklepnic ter primerne obalne infrastrukture. Velika nasprotovanja in neuspehe je doživljal tudi v Reichstagu (avstro-ogrskem parlamentu), v katerem so poslanci nasprotovali najetju posebnih, samo za področje mornarice namenjenih [[kredit]]ov. S tem je bila gradnja flote zelo upočasnjena. Petnajst velikih oklepnic, ki jih je predvideval njegov cesarju predloženi načrt iz septembra 1868, habsburška monarhija ni imela niti v letih tik pred [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=95}}</ref>

Politične spremembe, ki jih je še poslabševala nespametna odločitev, da ob vzpostavitvi [[dualizem|dvojne monarhije]] vojna mornarica ne dobi posebnega ministrstva, so Tegetthoffa čedalje bolj oddaljevale od njegovih idealov in ciljev. Kot ugledna javna osebnost se je moral udeleževati najrazličnejših prireditev, ki pa mu niso prinesle notranjega zadovoljstva in jih ni znal izrabiti za širitev svojih idej ter za lobiranje v pomembnih in pogosto za vojno mornarico odločujočih krogih. V času svojega poveljevanja si je prizadeval, da bi bila vsa habsburška flota kar najbolje pripravljena na najrazličnejše izzive. Bližajoča se otvoritev [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] je ponovno povečala pomen [[Sredozemlje|sredozemskega morja]]. Leta 1871 je bilo v avstro-ogrski vojni mornarici zgolj 374 častnikov (od tega 58 kadetov).<ref name="#8">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=96}}</ref> Mornariška akademija, ki se je v letih 1848–1866 selila med Benetkami, Trstom in Reko, je na [[Reka, Hrvaška|Reki]] dobila nov program, po britanskih zgledih, saj je Tegetthoff od mornariških častnikov pričakoval in zahteval ne samo obvladovanje stroke, ampak tudi splošno široko razgledanost.<ref name="#8"/> K temu je pripomogla tudi izobrazba profesorjev, ki so bili na mornariški akademiji po Tegetthoffovi prenovi povsem primerljivi s svojimi kolegi v civilnih krogih, in pa napotitev kadetov na obvezna daljša mornariška križarjenja po svetu. V praksi je bil zaključek študija na mornariški akademiji primerljiv s končanim študijem na univerzi.<ref name="#9">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=97}}</ref> Avstro-Ogrska je v Tegetthoffovi dobi začela graditi oklepni fregati SMS Custoza in SMS Erzherzog Albrecht, ki sta bili v službo vključeni 1871 in 1872.<ref name="#9"/>

=== Otvoritev Sueškega prekopa ===
Jeseni 1869 je Tegetthofa doletela velika čast, da je na jahti Greif s cesarjem Francem Jožefom odpotoval v [[Istanbul|Carigrad]] in nato na slovesnosti ob otvoritvi Sueškega prekopa. Glede na to, da so celo zunanji minister Beust, ogrski predsednik vlade grof Gyula Andrassy in trgovinski minister Ignaz von Plener, pluli ločeno po [[Donava|Donavi]] in [[Črno morje|Črnem morju]], je bila to izjemna cesarjeva pozornost. Avstrijska delegacija je po sprejemu pri sultanu odpotovala na obisk [[Sveta dežela|Svete dežele]]. Iz [[Tel Aviv|Jaffe]] so s karavano pripotovali v [[Jeruzalem]] in [[Betlehem]] in se nato vrnili na obalo. Od tam je cesarska jahta v spremstvu oklepnic SMS Erzherzog Ferdinand Max in SMS Habsburg <ref name="#10">{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=102}}</ref> ki jima je poveljeval kontraadmiral [[Friedrich von Pöck]], odplula proti prekopu. Avstrijska eskadra je 17. novembra v slavnostnem sprevodu v Sueški prekop pri [[Port Said]]u zaplula takoj za francosko jahto Aigle s cesarico Evgenijo na krovu, vse do [[Rdeče morje|Rdečega morja]].<ref name="#10"/>. Delegacija s cesarjem na čelu je obiskala tudi [[Nekropola v Gizi|piramide]], cesarska jahta se je decembra 1869 vrnila v [[Trst]]. Tegetthoff kljub cesarjevi prisrčni zdravici ob plovbi mimo otoka [[Vis]] ni mogel biti brezskrben, saj so ga ob političnih gordijskih vozlih težili tudi osebni zdravstveni problemi.

== Bolezen in smrt ==
[[Slika:Grabmal Tegetthoff1.jpg|thumb|right|150px|Grob rodbine Tegetthoff na pokopališču St. Leonhard v [[Gradec|Gradcu]] ]]
Že v letu 1870 so se morali zdravniki ponovno ukvarjati s Tegetthoffovimi rakastimi tvorbami na ustnici, toda bolezen je kljub terapevtskim posegom vse bolj napredovala in ga slabila. V začetku leta 1871 je imel Tegetthoff vse pogostejše dihalne težave, zaradi katerih je zaprosil za daljši dopust. V nedeljo, 2. aprila 1871, se je kljub povišani temperaturi na [[Dunaj]]u udeležil sprejema pri kneginji Eleonori von Schwarzenberg, vendar se je na njem, zaradi slabega počutja, zadržal le kratek čas. V svoje stanovanje se je močno prehlajen vrnil peš in naslednjega dne obležal. Sprva je odklanjal zdravniško pomoč in jo sprejel šele ob hudih težavah z dihanjem. Že 4. aprila zvečer se je začel njegov poslednji boj, ki ga je nezavesten končal šele čez tri dni, 7. aprila 1871, star komaj triinštirideset let.<ref name="#10"/> Tegetthoffov pogreb, ki ga je vodil poreško-puljski škof [[Juraj Dobrila]], je bil 10. aprila 1871 na dunajskem pokopališču Matzleindorf.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=104,105}}</ref> Tegetthoffove posmrtne ostanke so konec oktobra 1872 premestili v družinski grob na pokopališču St. Leonhard v [[Gradec|Gradcu]]. Zanj je do leta 1883 skrbela mati Leopoldina, ki je vanj kmalu za Wilhelmom pokopala sina Albrechta, pozneje pa še sina podmaršala [[Karl von Tegetthoff|Karla]].<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=106}}</ref>

== Odlikovanja in nagrade ==

* [[Slika:Ord.MariaTeresa-COM.png|100px|levo]] [[vojaški red Marije Terezije|poveljniški križec reda Marije Terezije]]<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=81}}</ref> 
* [[Slika:Ordine imperiale della corona di ferro, austria.png|100px|levo]] Veliki križ cesarskega reda Leopolda 1 stopnje ( Leopold orden - Grosskreuz ) 
* [[Veliki križ cesarskega reda Železne krone 1 stopnje (Eisernen krone 1 klasse Grosskreuz|vitez III. stopnje reda železne krone]]
* Veliki križ cesarskega reda Železne krone 1. stopnje ( Eisernen krone orden 1 klasse Grosskreuz )

* [[Slika:Imperial Order of Our Lady of Guadalupe (Mexico) - ribbon bar.gif|100px|levo]] [[Cesarski red naše Gospe guadeloupske|veliki križec cesarskega reda naše Gospe guadeloupske]] <ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=79}}</ref>

== Zgodovinski spomin na Tegetthoffa ==

* leta 1871 so Tegetthoffu v čast organizirali [[Avstro-ogrska|avstro-ogrsko]] arktično odpravo z raziskovalno ladjo [[SMS ''Tegetthoff'' (1872)|SMS Tegetthoff]], na kateri so odkrili ter poimenovali [[Dežela Franca Jožefa|Deželo Franca Jožefa]] na [[Arktika|Arktiki]]. Na [[Hall (otok)|otoku Hall]] se eden izmed rtov po njem imenuje Rt Tegetthoff.
* 21. marca 1912 so v [[Trst]]u, v prisotnosti prestolonaslednika [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]], splovili [[Bojna ladja|bojno ladjo]] tipa [[Dreadnought (ladja)|dreadnought]], po viceadmiralu poimenovano [[SMS Tegetthoff]]
* v letih 1931 in 2012 sta bili s Tegetthoffom povezani dve medijski potegavščini, podrobneje opisani v monografiji o Wilhelmu von Tegetthoffu {{COBISS|ID=86372353}}.<ref>{{navedi knjigo |author= Grdina Igor |year= 2016|title= Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866 |publisher= Umetniški kabinet Primož Premzl|isbn=978-961-6055-45-1 |cobiss= 86372353|pages=140-145}}</ref>

=== Spomeniki ===
* V [[Pulj]]u 
* na [[Dunaj]]u
* v [[Tegetthoffov spomenik, Maribor|Mariboru]]

==Sklici==
{{opombe|3}}

== Viri ==
* Bobič, Pavlina, ''Tvorci slovenske pomorske identitete'', Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010 {{COBISS|ID=251599616}}
* Freivogel, Zvonimir. ''Austrougarski bojni brodovi I. svjetskog rata, Austro-Hungarian Battleships of World War One''. Rijeka, 2003. {{COBISS|ID=1575028}} 
* Trate vaše in naše mladosti, Rajko Muršič, Subkulturni azil, 2000 {{COBISS|ID=45332481}}
* Grdina, Igor ''Wilhelm von Tegetthoff in bitka pri Visu 20. julija 1866'' {{COBISS|ID=86372353}}
* Barovič, Jože, ''Mornarica dvojne monarhije v I. svetovni vojni'' {{COBISS|ID=2022207}}
* Händel-Mazzeti, P. in H. H. Sokol ''Wilhelm v. Tegetthoff, ein grosser Oesterreicher'' Linz, 1952
* Veronese ml., Leone ''Imbarca su la Viribus Unitis''. Edizioni Luglio, Trieste, 2003 (v italijanščini) {{COBISS|ID=450292}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[Pulj]]
* bojna ladja [[SMS Tegetthoff]]
* [[Tegetthoffov spomenik, Maribor]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka|Category:Baron Wilhelm von Tegetthoff}}
* {{SloBio|id=689851|avtor=Vrišer Sergej|ime=Tegetthoff Wilhelm von|vir=SBL}}
* [http://www.kuk-kriegsmarine.at/tegetth.htm Bojna ladja SMS Tegetthoff (animacija)]

{{start box}}
{{s-mil}}
{{succession box
|title=[[Avstro-ogrska vojna mornarica|Vrhovni poveljnik Avstro-ogrske vojne mornarice]]
|before= v.d. [[Ludwig von Fautz]]
|after=[[Friedrich von Pöck]]
|years= marec 1868–april 1871}}
{{s-mil}}
{{succession box
|title=[[Avstro-ogrska vojna mornarica|Vodja pomorskega odseka vojnega ministrstva]]
|before= [[Ludwig von Fautz]]
|after=[[Friedrich von Pöck]]
|years= marec 1868–april 1871}}
{{end box}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Tegetthoff, Wilhelm von}}
[[Kategorija:Avstrijski admirali]]
[[Kategorija:Admirali Avstro-ogrske vojne mornarice]]
[[Kategorija:Mariborčani]]
[[Kategorija:Avstro-ogrski plemiči]]
[[Kategorija:Častni meščani Ljubljane]]
[[Kategorija:Nosilci reda Marije Terezije]]
[[Kategorija:Nosilci reda železne krone]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]