Gyula (naziv)
Gyula (tudi yula, gula, gila) je madžarski naziv za vojvodo oziroma vojaškega poveljnika madžarske plemenske zveze. Po muslimanskih in bizantinskih virih, je šlo za drugi najvišji naziv v madžarski plemenski zvezi v 9. in 10. stoletju.[1] V najzgodnejših virih je beseda gyula izpričana le kot osebno ime (Gyyla, Geula, Gyla, Iula).[1] Madžarske kronike navajajo, da je Transilvaniji vladalo zaporedje gyul, in da je zadnjega gyulo ujel kralj Štefan I.[1]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Naziv gyula sicer nima prepričljive etimologije,[2] vendar izraz verjetno prihaja iz družine turških jezikov.[3] Izraz prvič srečamo že v časih Hunov in kitajski viri poročajo o voditelju Luli ali Guli Vangu, pri čemer so možne razlage naziva tudi kokli in juli.[4] [5] Sorodni so mu staroturški izraz Yula, kitanski Yila in mongolski Jula, mongolski izraz joloo pa pomeni »vladati.[6]
Dvojno poglavarstvo
[uredi | uredi kodo]Dvojno poglavarstvo pomeni, da je politična skupnost imela na eni strani sakralnega voditelja brez vojaške oblasti in na drugi strani vojaškega voditelja. [7] Gyula je upravljal z vojsko, kende pa je bil duhovni poglavar.[8] V času, ko so Madžari prebivali severno od Azovskega morja v tim. Levédiji, so se nahajali pod nadoblastjo Hazarskega kaganata in od tod naj bi prevzeli institucijo dvojnega poglavarstva. [8] Na ravni celotne plemenske zveze naj bi sistem dvojnega poglavarstva propadel leta 904, ko naj bi umrl zadnji kende Kurszán.[7] Ko odtlej govorimo o madžarskih vladarjih, govorimo predvsem o »velikih knezih« (madž.: Nagyfejedelem) in ne ugibamo več o razmerju med gyulami in kendeji. Poleg gyule in kendeja so Madžari poznali tudi vrhovnega sodnika ali horka.[9]
Nejasnosti glede nosilcev naziva
[uredi | uredi kodo]Mnogi zgodovinarji (npr. György Györffy, Florin Curta) so mnenja, da je bil Árpád v času osvajanja Panonije nosilec naziva gyula.[1][10] obstaja pa tudi nasprotno gledišče (npr. Gábor Vékony, C. A. Macartney), da je bil Árpád v resnici kende, gyula pa da je bil Kurszán (Chussal, Chussol)[1] saj Kurszánovo ime za razliko od Árpádovega v času osvajanja pogosto srečujemo v zahodnih pisnih virih.[note 1][1]
Obdobje 9. in 10. stoletja je v madžarski zgodovini slabo dokumentirano, naziv gyula se v 10. stoletju javlja kot naziv visokega uradnika iz Transilvanije, ki je bil podrejen velikemu knezu.[9] Gesta Hungarorum govori o več transilvanskih nosilcih naziva gyula. V Gesta Hungarorum izvemo, da naj bi kralj Štefan I. dal ujeti transilvanskega Gyulo, podobno pa poroča tudi delo Chronicon Pictum.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Kristó, Gyula (ur.). Korai magyar történeti lexikon (9-14. század).
- ↑ Róna-Tas, András. Hungarians and Europe in the Early Middle Ages: An Introduction to Early Hungarian History.
- ↑ Rady, Martyn (2000). Nobility, Land and Service in Medieval Hungary.
- ↑ Borbála Obrusanszky, State Structure of the Huns//JOURNAL OF EURASIAN STUDIES, January-March 2010, http://www.hungarianambiance.com/2010/08/state-structure-of-huns.html Arhivirano 2012-08-09 na Wayback Machine.
- ↑ Csornai K., Where Huns Blood Drew, Journal of Eurasian studies, Vol. 1, Issue 3, p. 35, 2009, Hague, Holland, ISSN 1877-4199
- ↑ Borbála Obrusanszky, State Structure of the Huns
- ↑ 7,0 7,1 Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. str. 12. ISBN 961-219-077-1.
- ↑ 8,0 8,1 Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. str. 16. ISBN 978-961-234-631-7.
- ↑ 9,0 9,1 Kontler, László (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. str. 37. ISBN 961-213-148-1.
- ↑ Curta, Florin (2006). Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Annales heremi, Annales alamannici in Annales sangalenses maiores (Róna-Tas, András op. cit. p. 344).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Viri
[uredi | uredi kodo]- Borbála Obrusanszky (2010). State Structure of the Huns Arhivirano 2012-08-09 na Wayback Machine., iz: JOURNAL OF EURASIAN STUDIES, January-March 2010.
- Csornai K., Where Huns Blood Drew. Iz: Journal of Eurasian studies, Vol. 1, Issue 3, p. 35, 2009, Hague, Holland, ISSN 1877-4199
- Curta, Florin (2006). Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250.
- Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. ISBN 961-219-077-1.
- Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7.
- Kontler, László, ur. (2005). Madžarska zgodovina. Ljubljana: Slovenska matica. str. 36. ISBN 961-213-148-1.
- Kristó, Gyula. Korai magyar történeti lexikon (9-14. század).
- Róna-Tas, András. Hungarians and Europe in the Early Middle Ages: An Introduction to Early Hungarian History.