Slanikova golobica

Slanikova golobica
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Fungi (glive);
Deblo:	Basidiomycota (prostotrosnice);
Razred:	Agaricomycetes;
Podrazred:	Agaricomycetidae;
Red:	Russulales (golobičarji);
Družina:	Russulaceae (golobičarke);
Rod:	Russula (golobica);
Vrsta:	R. xerampelina;
Znanstveno ime
	Russula xerampelina; (Schaeff.) Fr.
Sinonimi
	Russula erythropoda; Russula erythropus Pelt.

O uporabi mikomorfopolja Russula xerampelina
mikološke značilnosti:
tip himenija: lističi
klobuk: izbočen ali zravnan
pritrditev himenija: prost
bet: gol

ekologija: mikoriza
užitnost: odlična

Slanikova golobica (znanstveno ime Russula xerampelina) je gliva z užitno gobo iz družine golobičarke. Spada v skupino golobic, ki z železovim sulfatom (FeSO₄) reagirajo zeleno.

Opis

Slanikova golobica ima sprva izbočen nato pa zravnan in na koncu udrt klobuk, ki doseže premer od 5–12 cm. Kožica na klobuku je gladka, vinsko rdeče barve in na obrobju nekoliko svetlejša ter lupljiva. Stare gobe imajo raven in nekoliko nažlebljen rob. Na spodnji strani klobuka je bela do svetlo okrasta trosovnica, sestavljena iz srednje gostih, širokih in na bet pripetih lističev, ki so včasih viličasto razcepljeni. V njih je okrast trosni prah, sestavljen iz široko elipsastih trosov, dimenzij 7,5–10,5 x 7–8,5 mikrona. Spoznamo jo po temno rdečem klobuku in karminastem betu.

Bet doseže 4–8 cm v višino in meri v premeru od 1–2 cm. Poln in valjast bet je karminasto rdeče barve, barva pa je v dnišču še posebej izrazita. Na poškodovanih mestih postane rumenkasto rjav, sicer pa je vzdolžno gubast.

Meso te vrste golobic je na prerezu belo, na zraku pa kmalu rumeno rjavo oksidira, v stiku z železovim sulfatom pa pozeleni. Goba ima tipičen vonj morski hrani, po čemer je goba dobila slovensko ime.

Razširjenost in uporabnost

Slanikova golobica je v Sloveniji dokaj redka goba, ki raste pod iglavci ali v mešanem gozdu. Običajno se pojavlja posamezno ali v manjših skupinah od poletja do jeseni. Bolj pogosta je ta vrsta v severnih delih sveta in pogosto sega celo v arktični pas. Na jugu, kjer je bolj redka, pa so jo našli celo v Kostariki.^[1]

Kulinarično spada med dobre gobe, primerna pa je za različne jedi in mešanje z drugimi gobami. Starejši primerki imajo lahko dokaj vsiljiv in naprijeten vonj, zaradi česar so bolj priljubljene mlajše gobe.

Podoben vonj kot slanikova golobica ima vabljiva golobica (Russula amoena), ki je prav tako užitna. Rdeče obarvana je tudi strupena cedrova golobica (Russula badia), ki pa ima vonj po cedrovini in je zelo pekoča. Neužitna je tudi slanikovi golobici podobna rdečebetna golobica (Russula rhodopoda). Med podobne, užitne golobice sodi še škrlatna golobica (Russula krombholzii), ki ima bel bet, njeno meso pa rahlo sivi, češnjeva golobica (Russula sanguinea), ki nima lupljive kožice, pa je pekoča in neužitna.

Sklici

↑ Michael Kuo (Januar 2005). »Russula xerampelina«. Mushroomexpert. Pridobljeno 26. avgusta 2008.

Zunanje povezave

Rogers Mushrooms - Russula xerampelina
“Russula xerampelina”, Robert Sasata, Healing-Mushrooms.net, februar 2008

[1] Michael Kuo (Januar 2005). »Russula xerampelina«. Mushroomexpert. Pridobljeno 26. avgusta 2008.

[1]