Kaže, da ne. No, pa naj v (virtualni) samoti vsem zaželim obilo osebne sreče v novem letu in veliko zadovoljstva z našim hobijem/poslanstvom. — YerpoHa?00:24, 1. januar 2016 (CET)[odgovori]
Vse dobro vsem skupaj, pa upamo, da tudi kakšni novi trpežni sodelavci pridejo na okoli v tem prestopnem letu. Če bo vse posreči, bomo nekje marca ali aprila stiskali pesti za 150.000. članek, Wikivir pa naj bi 7. junija tudi dočakal svoj 10. rojstni dan. Srečno naprej. --Janezdrilc (pogovor) 02:05, 1. januar 2016 (CET)[odgovori]
Iskrena voščila vsem sodelavcem, posebno virtualnim samotnikom (ki se jim nisem pridružil, ker sem prehod v novo leto namenoma prespal...) --Radek (pogovor) 10:26, 1. januar 2016 (CET)[odgovori]
People have long debated about the global influence of languages. The speculations that fuel this debate, however, rely on measures of language importance—such as income and population—that lack external validation as measures of a language’s global influence. Here we introduce a metric of a language’s global influence based on its position in the network connecting languages that are co-spoken...
Feel free to translate this message in your language!
On January 1 we celebrate Public Domain Day as many works of authors who died 70+ years ago now enter the public domain and can be used freely.
Let us be aware: copyright is temporary. It only lasts during the authors lifetime and 70 years afterwards (in most countries). During those years it is limiting Wikipedia and her sister projects in showing works of art, literature, public art and buildings in countries without freedom of panorama, and more in the articles. But now a new batch is freed from copyrights!
An overview of images and texts that are restored or added to the Wikimedia Commons, are collected on: this page.
Many of these files still need a place in articles. You can help!
You can also help by uploading new files of subjects that are freed of copyrights.
You can also help by tagging all requests for deletion pages with the category when the file can be restored, which will be/was deleted.
As I follow the log of restored files this week, more images and texts will follow. If still files or texts are missing in the list, let me know or add them yourselves.
Imamo predlog za izbrani članek, ki čaka že lep čas na tazadnji glas, da bo lahko na glavni strani. Dajmo, za spodbuden začetek leta. — YerpoHa?19:57, 3. januar 2016 (CET)[odgovori]
A reminder - applications for scholarships for Wikimania 2016 in Esino Lario, Italy, are closing soon! Please get your applications in by January 9th. To apply, visit the page below:
Bi se kaj dobili na pivu, kavi in kakšno rečemo? Bolj v stilu neformalnega srečanja? Ideje? Lahko bi povabili kakšnega novinarja, da odgovorimo na kakšno vprašanjce. Časa glede na pasico ni veliko. Poleg tega se že dolgo nismo srečali. --Pinky sl (pogovor) 11:18, 10. januar 2016 (CET)[odgovori]
Meni je v redu v petek popoldne. Bi se lahko dobili bolj pozno popoldne, po 17.-ih? Ljubljančani lahko izberete kraj, ni nujno da je v centru. Kakšno kavico si bomo že privoščili, tudi brez sponzorjev (kot je Roza disko ;) ). --Pinky sl (pogovor) 19:15, 11. januar 2016 (CET)[odgovori]
The Wikimedia Foundation (WMF) has launched a consultation to help create and prioritize WMF strategy beginning July 2016 and for the 12 to 24 months thereafter. This consultation will be open, on Meta, from 18 January to 26 February, after which the Foundation will also use these ideas to help inform its Annual Plan. (More on our timeline can be found on that Meta page.)
Apologies for English, where this is posted on a non-English project. We thought it was more important to get the consultation translated as much as possible, and good headway has been made there in some languages. There is still much to do, however! We created m:2016 Strategy/Translations to try to help coordinate what needs translation and what progress is being made. :)
If you have questions, please reach out to me on my talk page or on the strategy consultation's talk page or by email to mdennis@wikimedia.org.
Mimogrede: v povzetku IČ na glavni strani zdaj piše: "Nabrane gobe, ki ne smejo biti črvive ali razpadle, ne uživamo surovih...". Moralo pa bi biti: "Nabranih gob, ki ne smejo biti črvive ali razpadle, ne uživamo surovih..." Včasih se je to dalo popraviti direktno na glavni strani, zdaj pa ne najdem nobene možnosti več. --IP 213 (pogovor) 09:09, 25. januar 2016 (CET)[odgovori]
Se mi pa zdi (če se motim, se oproščam), da je sedanji popravek v samem članku napačen, ker piše "Nabranih gob /.../ čim prej pripravimo". V bistvu je pravilen sklon koga ali kaj pripravimo, se pravi "nabrane gobe". V predlogi za IČ pa sem res spregledal napako, ko sem preurejal/dopolnjeval vsebino, ker je pravilen sklon koga ali česa ne uživamo, tj. "nabranih gob".--Archangel11:20, 25. januar 2016 (CET)[odgovori]
Z nami je stopil v stik dr. Simon Krek (IJS), ki s sodelavci razvija orodje za samodejno wikifikacijo besedil in druge tehnike za procesiranje jezika. Zanimajo jih naše izkušnje, zato vabijo zainteresirane naslednji teden na sestanek, da se malo povežemo. Kdo bi imel čas priti zraven recimo v torek ali sredo popoldan (15h/16h)? — YerpoHa?14:51, 3. februar 2016 (CET)[odgovori]
Ker ni bilo interesa, smo srečanje zaenkrat prestavili na nedoločeno prihodnost. Bil sem pa na IJS na kavi, kjer so mi predstavili povod za tale kontakt - orodje http://eventregistry.org ki ga razvijajo na bazi istih algoritmov za analizo besedila. Jaz sem jim malo predstavil administratorsko delo v Wikipediji in razjasnil par drugih vprašanj glede delovanja tega projekta. — YerpoHa?15:51, 16. februar 2016 (CET)[odgovori]
Jaz bi bil vsekakor zainteresiran, to je nekako tudi moje podrocje. Konec marca bom v Sloveniji in bi se dalo kaj dogovoriti. --Miha11:40, 27. februar 2016 (CET)[odgovori]
Nekaj tovrstnih bližnjic dobiš, če klikneš na povezavo "Podatki o strani" v levem stolpcu (zaenkrat je tam vključen še stari števec). Zbrane so na dnu. — YerpoHa?09:54, 15. februar 2016 (CET)[odgovori]
Hi all. Some of you may recall that visual editor feedback centralization was implemented recently. As a result of that, I don't know where to deliver the upcoming issues of the newsletter. Would you please choose a page and add it to this list (or tell me what the new target should be)? Otherwise, I'll temporarily send the bulletin to this page. Thanks for your attention. Best, --Elitre (WMF) (pogovor) 16:28, 16. februar 2016 (CET)[odgovori]
Ker je formalno ustanavljanje društva zamrlo pred davnimi leti (glej m:Wikimedija Slovenija), bi lahko zaenkrat ustanovili uporabniško skupino.
Wikimedia user groups (Wikimedijine uporabniške skupine) naj bi bile preproste in prilagodljive podružnice, ki so alternativa bolj uradnim združenjem/društvom/sekcijam. Priznanje s strani Affiliations Committee dovoljuje skupini, da lahko uporablja prepoznavne znake Wikimedije in daje možnosti pridobivanja določenih nepovratnih sredstev. Sicer lahko skupina dela tudi brez tega priznanja, ampak to je potem povezano tudi z nekaterimi ugodnostmi (kot je ena šolnina za udeležbo na vsakoletni konferenci Wikimedia za podružnice) in seveda tudi z dodatnimi zahtevami. Bi pa to lahko bil začetek našega društva ... da se preštejemo, zastavimo cilje, ...
Vsaj 3 aktivni urejevalci s 300 ali več prispevki na projektih Wikimedije, ki imajo račun vsaj 6 mesecev in ugled v skupnosti (kar pomeni, da njihov račun ni blokiran, itd). Priporočljivo je vsaj 10 aktivnih, vendar so obvezni trije. Kasneje se lahko pridružijo tudi tisti manj izkušeni.
Določiti moramo svoje cilje. Npr: Ali bomo imeli srečanja? V katerih aktivnostih se vidimo?
Izbrati moramo ime skupine. Možnosti so sledeče: »Wikimedia Community User Group _____«; »Wikimedians of _____ User Group«; »Wikipedians of _____ User Group«; »MediaWiki Group _____«; Wikipedia »Editors for _____«; Katerokoli ime, ki ne vključuje ime Wikimedia, kot je "Wiki User Group _____".
Postaviti wiki stran naše skupine ... določiti moramo 2 člana skupine s katerima bo Wikimedia Fundation lahko kontaktirala ... postaviti mailing listo ali kaj drugega, kar omogoča ljudem, da so s projekti seznanjeni.
Prijaviti se za priznanje uporabniške skupine (ko bo vse zgoraj narejeno)
Strinjanje z Wikimedia user group agreement and code of conduct (m:Wikimedia_user_groups/Agreement_and_code_of_conduct) ... to je neka osnovna pogodba v kateri piše, da bomo delali v skladu s politiko Wikimedije, itd. To se podpiše, ko bomo oddali našo prijavo.
Sicer že obstaja stran m:Wikimedija Slovenija, kar je bil prvi poskus formalne ustanovitve društva. Vendar je stran že par let neaktivna. Wikimedija Slovenija naj bi bila poskus ustanovitve Wikimedijinega društva (Wikimedia chapters) - neodvisna neprofitna organizacija za podporo in promocijo Wikimedijinih projektov znotraj določenega geografskega območja. Ker smo od društva še zelo daleč, uporabniška skupina pa je za začetek lažja varianta, bi predlagala, da se najprej lotimo tega in bomo videli kam nas bo zadeva pripeljala. --Pinky sl (pogovor) 19:18, 20. februar 2016 (CET)[odgovori]
Ja, kot sem omenil tudi že na srečanju zadnjič, bi bil to smiseln prvi korak. Torej sva že dve tretjini :) Predlagam namensko srečanje (naslednji teden?), do takrat se lahko pozanimamo za hosting wikija/mailing liste. — YerpoHa?19:54, 22. februar 2016 (CET)[odgovori]
Potem smo trije, ki so pripravljeni izpostaviti svoj obraz Wiki svetu in je točka 1. izpolnjena. Juhej! Sedaj pa 2. točka ... lahko se dobimo na Gorenjskem (prostor v Radovljici lahko zrihtam jaz, da ne bomo sedeli v oštariji) - tam bi lahko kar zastavili wiki stran naše skupine. So pa dobrodošli tudi drugi predlogi. --Pinky sl (pogovor) 07:43, 2. marec 2016 (CET)[odgovori]
Glede na to, da imamo v infopolju iz Wikipodatkov že zapisan datum/kraj rojstva in smrti, se mi poraja vprašanja, koliko je sploh smiselno, da v uvodno vrstico praktično podvajamo te podatke (glede na WP:BIO). Tako ali tako se mi zdi ta način nekoliko preveč »tehničen« in okorel. PMSM bi lahko zapisali npr. »Adam Ferguson (1723-1816) je bil škotski filozof, protosociolog in zgodovinar ...« namesto »Adam Ferguson, škotski filozof, protosociolog in zgodovinar, * 1. julij 1723 (gregorijanski koledar), Logierait, Perthshire, Škotska, † 22. februar 1816, St. Andrews.« Mnenja?--Archangel19:18, 22. februar 2016 (CET)[odgovori]
Jaz se ob tem običajno vprašam, če ima angleška oblika res toliko prednosti da se nam je vredno truditi s predelovanjem cca. 50.000 obstoječih biografij. Osebno nisem prepričan, če najdeš enostaven način bi pa razmislil še enkrat. — YerpoHa?19:46, 22. februar 2016 (CET)[odgovori]
Strinjam se z Archangelom. Trenutno zapisovanje biovrstice je okorno in prezahtevno, da bi se ga hitro naučil. Še zdaj ne vem točno, kako se vrstica pravilno zapiše. Domnevam, da so prve vrstice zato marsikje zelo različno zapisane. Podpiram zamisel, da jih poenostavimo po predlaganem zgledu. --Eleassarpogovor00:17, 29. februar 2016 (CET)[odgovori]
Je kar precej argumentov proti. Recimo: za mnoga biografska gesla v wikipodatkih ni rojstnih datumov, poleg tega je treba znati izbrati pravo infopolje (vsa sploh še niso prilagojena za wd) ... Kdor si ne more zapomniti sedanjih pravil, si bo še težje zapomnil, kako se v wd doda manjkajoče podatke in katero infopolje je pravo za fizika, ki je bil tudi politik. Predvsem pa je sedanja raba razmeroma ustaljena in na ta način je napisana večina biografij. Za nazaj tega ne bomo hitro spremenili, zato pa bo z nastajanjem novih gesel prišlo do neusklajenosti.
Zato mi ideja ni všeč. Bi pa se zelo ogrel za avtomatizacijo biovrstice, da bi tudi ta znala črpati podatke iz wd. Če bi lahko pri geslih, ki imajo vse podatke že v bazi, napisal samo {{biovrstica}} in bi ven prišlo »Adam Ferguson, škotski filozof, protosociolog in zgodovinar, * 1. julij 1723 (gregorijanski koledar), Logierait, Perthshire, Škotska, † 22. februar 1816, St. Andrews.«, bi ne bilo slabo. --IP 213 (pogovor) 09:45, 11. marec 2016 (CET)[odgovori]
Ideja o avtomatizaciji biovrstic mi ni preveč všeč. S tem razširimo problem vnašanja podatkov še na besedilo, poleg tega se izgubi možnost prilagajanja (vzdevki, izgovorjava ipd., glej recimo primer Ho Ši Minh). — YerpoHa?10:11, 11. marec 2016 (CET)[odgovori]
Se strinjam z Yerpom, biovrstice zaenkrat še ne bi avtomatizirala, in naj bo čisto naša. To bi naredila takrat, ko bodo Wikipodatki za osebe že stabilni (sedaj se še precej spreminjajo) in imamo precej dela z vzdrževanjem. (Glej kategoriji Kategorija:Članki s povezavami do elementov Wikipodatkov brez slovenske oznake in Kategorija:Članki z redefiniranimi elementi iz Wikipodatkov. Vsaj ta prva kategorija se kar pogosto polni - v članku opaziš to tako, da imaš v infopolju vpisano npr. Q955907? namesto kraja rojstva. Članke iz druge kategorije (trenutno jo s Sportijem počasi z botom čistiva) pa opazite na ta način, da ima poleg izpisanih podatkov v infopolju dodano *, npr: New York *. Torej, dokler stvari tam ne bodo bolj stabilne in slovenske oznake (težave so predvsem s kraji) večinoma vpisane, jaz tega ne bi avtomatizirala.
Poglejte si npr. članek Mihail Petrovič Žukov, pa boste videli, kako je lahko naša bio vrstica boljša od podatkov izpisanih v infopolju. Seveda lahko v Wikipodatke prenesemo vse naše informacije iz bio vrstice, vendar tega avtomatizma ni in se je treba kar potrudit in na roko prenesti informacije. Ampak, ni za obupat, počasi se daleč pride in Wikipodatki so vedno bolj popolni z vsakim vnosom.
Če smo si v infopolju privoščili to avtomatizirano razkošje, tega ne bi vnašala v našo biovrstico, ki je nekaj posebnega in samo našega.
Mimogrede, Čehi popolnoma vse podatke v infopolja oseb izpisujejo iz Wikipodatkov, biovrstico pa imajo svojo. Mi še zdaleč nismo tam, ampak to je cilj. Poglejte si npr. cs:France Prešeren.
Poleg vsega je še kar nekaj infopolj namenjenih osebam neposodobljenih, kar vnaša dodatno delo, preden jih lahko prilagodim za Wikipodatke.
V pripravi je tudi dodatna vrstica v spodnjem delu infopolja, ki bo opozarjala, da se podatki polnijo iz Wikipodatkov.
Saj nisem mislil, da bi to naredili že jutri in kot obvezen element. Ampak za enostavne vnose, ki imajo že vse v wikipodatkih, to po moje ne bi bila slaba rešitev. Avtomatično posodabljanje, sistemske spremembe oblike ali izrazoslovja ... Pa manj dela za pisce gesel. --IP 213 (pogovor) 15:32, 13. marec 2016 (CET)[odgovori]
Povezana težava: malo sem vnašal slovenske oznake v wd in opazil težavo. WD namreč nima časovne opredelitve krajevnih imen in zato v infopolja prihajajo anahronizmi. V geslu Walter Weiß tako npr. piše, da je bil rojen v mestu Sovjetsk, kar je seveda neumnost, saj se je mesto tako imenovalo šele mnogo kasneje, prej pa Tilsit. To je približno tako kot bi za Rimljane, rojene v Emoni, pisalo, da je rojstni kraj Ljubljana. Se da to kako urediti? --IP 213 (pogovor) 11:03, 16. marec 2016 (CET)[odgovori]
Prevajanje v slovenščino in iz slovenščine v tuje jezike
Vse, ki prevajajo v slovenščino bi prosila, da za obravnavano temo poiščejo zglede iz slovenske zgodovine in jih dodajo v prevajano geslo. Posebej smatram za pomembno, da na posameznih področjih poiščemo slovenske znanstvenike, teoretike, umetnike.., ter njihova dela postavimo ob bok tistim, ki so navedeni v tujih geslih. V nasprotnem primeru bo slovenska mladina v najkrajšem času ostala brez vedenja o lastnih koreninah, kar dejansko pomeni brez lastnih korenin. In zakaj potem sploh slovenščina?
Originale prevedenih člankov pa bi morali dopolniti z našimi zgodovinskimi dejstvi.
Enako ali še bolj pomembno je prevajanje naših gesel v tuje jezike.
Upam, da smo sposobni delovati v tej smeri.
milena
V tej smeri se kot skupnost vsekakor trudimo, vendar je pogosto težko zaradi slabše dostopnosti slovenskih virov na spletu. Linija najmanjšega odpora pa običajno ne sega do (fizičnih) knjižnic ;) V procesu glasovanja za izbrane članke dodajanje slovenskih specifik že poudarjamo, pa je tudi tu še vedno precej možnosti za izboljšave, kot so pred leti ugotovili bibliotekarji. — YerpoHa?13:03, 23. februar 2016 (CET)[odgovori]
Par ur nazaj je prišla ven novica, da je vlada sprejela predlog novele zakona o varstvu kulturne dediščine in ga predlagala v sprejetje po hitrem postopku v Državnem zboru. Gradivo je dostopno tukaj (ga ni bilo enostavno najti). Kar se nas tiče, so spremembe večjidel nevtralne, deloma pa rahlo razočaranje - največje spremembe so pri obravnavi nesnovne dediščine, kjer se bo spremenila terminologija (torej bo treba narediti nove kategorije, ampak to ni tako grozno), večja škoda je, da sicer so spremembe glede uporabe podobe spomenika, ampak samo to, da se zdaj izrecno prepoveduje samo komercialna uporaba brez soglasja lastnika (kar je s stališča naših licenc isto). Skratka, brez sprememb v smeri sodobne prakse uporabe kulturne dediščine.
Mislim, da to nima zveze z licencami (avtorskimi pravicami). Ali pač? Npr. za zbirko so drugi zakoni poleg avtorskopravnih razmeroma nerelevantni in so slike še naprej objavljene (po možnosti, vendar neobvezno, z oznako SpomenikSVN). --Eleassarpogovor00:13, 29. februar 2016 (CET)[odgovori]
Saj pravim, isto s stališča naših licenc (ker s copyrightom nima zveze), ampak še vedno ne smem prosto izdati in tržiti knjige s CC-BY-SA fotkami Blejskega gradu, Italijan pa jo lahko. — YerpoHa?06:46, 29. februar 2016 (CET)[odgovori]
Točno tako kot pravi Yerpo. Zato sem svojo ustno obrazložitev ponovno začel z besedami, da naj odmislijo, da sva iz Wikipedije, ampak da naj pomislijo na turistične vodiče, učbenike, časopise, monografije,... ki so vsi pridobitni, pa nam je v interesu, da se slike tam pojavljajo. Pri podpori in ugotovitvi, da so očitno dikcijo vzeli prelahko, nam je zelo pomagal g. Peršak.--ModriDirkac (pogovor) 10:11, 24. marec 2016 (CET)[odgovori]
Danes sva z Modrim dirkačem na seji Državnega sveta ponovno predlagala črtanje 44. člena, ki ga je medtem ministrstvo za kulturo že omililo tako, da naj bi bilo prepovano samo komercialno fotografiranje spomenikov, in njegovo dopolnitev z naslednjim Yerpovim besedilom:
Podoba spomenika se ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamka ter za označevanje blaga ali storitev; to lahko stori samo lastnik spomenika.
Fotografiranje ali snemanje spomenika z zasebne posesti je dovoljeno le s predhodnim dovoljenjem lastnika posesti. Omejitev ne velja za fotografiranje in snemanje z javnih površin.
Modri dirkač je dodal še naslednjo omejitev (iz dovoljenj OTRS):
Prosta licenca se nanaša samo na avtorske pravice in si lastnik objekta pridržuje pravico ukrepanja proti vsakomur, ki bi to delo uporabil na žaljiv ali zavajajoč način ali bi z njegovo uporabo kršil pravice osebnosti, pravice na blagovni znamki itd.
Naslednji teden se na pobudo predsednika Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport Zorana Božiča, ki je sejo DS sklical, dobimo na MK za uskladitev teh predlogov. --Hladnikm (pogovor) 22:25, 23. marec 2016 (CET)[odgovori]
Danes smo se na MK dolgo in lepo pogovarjali s pravnimi zastopniki muzejev in Zavoda in smo se strinjali skoraj v vsem, samo predlaganih dopolnil nismo uspeli potrditi, ker za usklajevanje z morebitnimi drugimi interesenti ni več časa in ker bo treba zakon čez leto in dan (iz nekih drugih razlogov) ponovno spremeniti. Če povzamem: interes za finančno vzdržnost poslovanja javnih zavodov, ki skrbijo za kulturne spomenike in za to nimajo zadostne državne podpore, trenutno zmaguje nad pravico javnosti do prostega dostopa do svoje kulturne dediščine. --Hladnikm (pogovor) 20:04, 29. marec 2016 (CEST)[odgovori]
Od ukinitve davčnih olajšav naprej država lastnikom dediščine za vzdrževanje ne zagotavlja nikakršnih sredstev. Ocena prisotnih za mizo je bila, da si ne upajo jim vzeti še zadnje možnosti za posredni zaslužek in po svoje jih razumem.... Če bi naredili to, imajo takoj za vratom novinarje, ki bi jih poslal kakšen lastnik. Tako da končni dogovor je, da dodajo dovoljenje za neprofitni namen in verjetno za slikanje z javnih površin, za kaj več pa greva z Miranom na FURS ali drugam lobirati za davčne olajšave. Ko bo to uzakonjeno, pridemo spet nazaj in takrat dopolnimo zakon, ki je itaq podvržen pogostim spremembam. O tem dogovoru lahko morebiti obvestimo tudi kakšno poslansko skupino, ki bi nam pomagala spreminjati druge zakone, ki bi omogočili nato sprostitev dostopa javnosti. Tko to gre, žal.--ModriDirkac (pogovor) 11:04, 30. marec 2016 (CEST)[odgovori]
Zadnje (letošnje) dejanje. Danes je bil na 11. seji Odbora za kulturo v Državnem zboru z 8 glasovi proti in tremi glasovi za zavrnjen predlog zamenjave 44. člena ZVKD (v novem zakonu bo to 9. člen), ki ga je na našo poubudo predlagala poslanska skupina Združene levice. Pravna utemeljitev zavrnitve je bila, da po sprejetem amandmaju koalicije, ki omejuje samo še komercialno rabo spomenikov, ne bo več potrebe, da bi posnetke slovenskih kulturnih spomenikov v Zbirki spremljalo opozorilo na posebno slovensko zakonodajo. Naslednje leto bomo pozvani k sodelovanju pri korenitejši predelavi tega člena, o katerem se vsi strinjajo, da je problematičen. V obrazložitvi in v diskusiji sem ponovno opozoril na diskriminatorno in kulturno destruktivno naravo člena, ker postavlja slovensko kulturno dediščino in slovenske državljane v primerjavi z drugimi v podrejeni položaj. Za posnetke blejske cerkve na otoku, Aljaževega stolpa na Triglavu, baročnih fasad v stari Ljubljani in 2400 drugih podobnih posnetkov in njihovo objavo v turističnih prospektih, učbenikih, vodnikih, časopisnih člankih, televizijskih oddajah in drugih komercialnih publikacijah bo treba še vedno pridobiti dovoljenje lastnika teh objektov, tudi če bomo slikali izza ograje. Vsaj še eno leto. V debati so se soočala strokovna stališča, pri glasovanju pa je odločala politična (koalicijska) pripadnost predlagateljev – zanimiva izkušnja.
Ohranimo za zgodovino še besedilo zavrnjenega predloga in obrazložitve: »44. (prepoved zavarovanja podobe in imena spomenika kot znamke) Podoba in ime spomenika se ne smeta zavarovati ali uporabljati kot znamka ter za označevanje blaga ali storitev; to lahko stori samo lastnik spomenika.« Obrazložitev: Sprostitev uporabe podobe kulturnih spomenikov se zgleduje po ustreznih zakonih in praksi kulturno razvitih držav. Med bolj znanimi primeri je popolnoma prosta uporaba podobe Eifflovega stolpa. Takšna sprostitev bo koristila turističnim vodnikom, učbenikom, časopisom in drugim medijem (ki vsi spadajo na področje komercialne rabe), v katerih se bodo fotografije lahko pojavile brez strahu pred sodnim preganjanjem in bodo tako slovensko kulturno dediščino ohranjale v domači in mednarodni javni zavesti, jo promovirale, in tako posredno skrbele za obisk kulturnih spomenikov ter preko vstopnin za njihovo vzdrževanje. Hkrati pa možnost registracije ter uporabe podobe in imena spomenika dajemo izključno v domeno lastnika spomenika. --Hladnikm (pogovor) 14:04, 6. april 2016 (CEST)[odgovori]
Vpisovanje (avtomatsko) rojstnih datumov pri živečih ljudeh
Sem proti temu. Večina oseb, o katerih trenutno pišem biografije ne želi imeti rojstnega datuma dosegljivega z enim klikom. Četudi je kje na spletu že objavljen (iz časov, ko kraja identitete še ni bila ozaveščena), ga vsak le ne more takoj najti. Ne vidim potrebe, da je izpisano več kot letnica rojstva. Sem mnenja, da bi bilo tako korektno za vse biografije živečih ljudi. Gesla, ki jih vpisujem običajno pregledam skupaj s konkretno osebo. Zato so avtomatski posegi, neprijetni.
DRZAVICA (pogovor) 11:34, 26. februar 2016 (CET)[odgovori]
Kdor je tako javna osebnost, da si zasluži enciklopedično geslo, ta navadno ne skriva svojega rojstnega dne, saj je vsevprek objavljen. Poglej si tiskane enciklopedije. Merodajni članki o merodajnih osebnostih imajo navedeno vse po spisku. Ker je pri nas sito pomembnosti BŽO bolj širokih zank, oziroma je premalo administratorjev, ki bi se jim ljubilo prerekati z novimi uporabniki in jim ulivati v glavo wikipedijske smernice in pravila, posamezne nepomembne biografije tudi uidejo in zaidejo na wiki. Nekatere druge wp. so glede tega bistveno bolj striktne. Dejstvo je, da če v merodajnem tisku ali na merodajnih spletnih straneh obstaja podatek o rojstnem/smrtnem datumu, na katerega se je možno sklicevati, potem ni razloga, da tega datuma ne bi povzemali in zapisali pri nas in ga seveda referencirali, na način kot ga predvidevajo naše smernice.
lp., Žiga✉22:26, 26. februar 2016 (CET)[odgovori]
Se strinjam, če je podatek javen, potem oseba žal ne more pričakovati, da se bo Wikipedija kot odprt sistem zbiranja (vsega) znanja samoomejila in cenzurirala ta podatek. V Nemčiji je na to temo padla celo tožba, kjer je je sodnik strinjal, da pričakovanje zasebnosti ni upravičeno, če je tvoj rojstni datum že objavljen v knjigi. Je pa res, da je treba pri biografijah živečih oseb še posebej paziti in se ne zanašati npr. na forume in druge manj kvalitetne vire, kar počnemo. — YerpoHa?09:17, 27. februar 2016 (CET)[odgovori]
Letošnja Wikimania bo konec junija v italijanskem alpskem mestecu Esino Lario (severno od Milana), ki je od Ljubljane oddaljeno cca. 6 ur vožnje z avtom. Prijave razprav oziroma predavanj niso več mogoče, a če koga mika aktivno sodelovanje, še ni prepozno, saj lahko do 20. marca prijavi predstavitev s posterjem, diskusijsko temo ali delavnico, npr. na temo kakšnega našega wikiprojekta ali sorodnega wikispletišča. Več informacij. M★Zaplotnikedits21:33, 28. februar 2016 (CET)[odgovori]
Hi, I put this message here (as in other Wikipedia editions): thanks to MZaplotnik for the message above.
The calls for posters, discussions and trainings for Wikimania 2016 are officially opened, you can find all the relevant links on the conference wiki:
Posters will be reviewed just to make sure that there aren't things which are too much out of scope. Since we have a whole village we will surely find places to attach them, even if we they will be a lot!
Discussions will be managed by a guiding committee who will work on the wiki to meld all the proposals and suggestions.
Trainings will be reviewed by the programme committee. Please note that we request that each training has at least 3-5 interested attendees in order to be put in the programme.
By the beginning of April we will have a first list of all the accepted proposals.
If you have questions we suggest you to ask them on the discussion pages on wiki, so that everyone will be able to see them (and their answers, of course).
As every year, Wikimedia Polska Association is accepting scholarship requests for this year’s Wikimania, to be held at the Italian town of Esino Lario, June 22-28. The scholarship encompasses travel expenses, accomodation, insurance and the possible conference fee. Please submit your requests by email to wikimania@wikimedia.pl from March 14, 00:00:01 (CET) by March 27, 23:59:59 (CET). Up to two international scholarships will be funded. The scholarship request, submitted in English or Polish, ought to contain:
short description of your activity within the Wikimedia movement, your real name, your global username or local usernames, Wikimedia activity outside project editing (including local chapter activity), prior input into the Wikimedia conferences, especially international ones;
information about your desired participation in the conference: planned or submitted lectures or other activities during Wikimania or its associated events;
information about your forecast activity in pre- and post-conference activities, with the justification for participating in these non-core conference activities;
declaration of your command of English sufficient to actively participate in the conference;
information about the international airport closest to your place of residence;
declaration of being 18 years or older; in case of younger applicants, 16-18, a scan of a parent’s or legal guardian’s consent to the participation in the conference;
the information on citizenship(s) held;
agreement to provide and process your personal data (name, address, bank account details, passport number) if the scholarship is granted. Please, do not provide these personal details in the application itself, apart from your real name.
Hello. Sorry for my English. Please, translate this text from English to Slovenščina: "Welcome to Ukrainian Wikiversity!". I would be very grateful! — Green Zeroобг09:52, 1. marec 2016 (CET)[odgovori]
The completion suggester beta feature will become the default at the first group of wikis on Thursday, 10 March. This initial rollout will start with some of the smaller wikis to ensure the change happens in an organized way. The remaining wikis will receive the update on Wednesday, 16 March. This update brings three major improvements to search. Improved search result ordering, a tolerance for a small number of spelling errors, and suggests fewer typos.
Since December 2015, 19,000 editors have already opted into the completion suggester beta feature. Contributors are encouraged to try out the feature ahead of the release. Please share any comments on the Completion Suggester discussion page in any language.
To learn more about the work of the Discovery department and other improvements to search, please check out the Wikimedia blog. Read about CirrusSearch, the MediaWiki extension that makes wiki search possible.
Bi kdo znal slovensko poimenovati bivšo avstrijsko državo iz leta 1934-1938 - med Tretjim rajhom in Prvo Republiko Avstrijo (nem. Ständestaat (Österreich); angl. Federal State of Austria)? Gre za slovensko oznako v Wikipodatkih d:Q176495. Lahko napišete kar tukaj ali pa tudi direktno tja. --Pinky sl (pogovor) 20:25, 8. marec 2016 (CET)[odgovori]
Prevod, ki je v uporabi je stanovska država. Ampak ker gre tu za ime države, sem raje uporabil prevod uradnega imena Bundesstaat Ö., torej Zvezna država Avstrija. --IP 213 (pogovor) 09:49, 9. marec 2016 (CET)[odgovori]
Že pred časom sem z botom popravil nekatere pogoste pravopisne napake (v glavnem iz Uporabnik:KocjoBot#Naloge), zdaj sem pognal še za h/k in s/z, teh je res veliko, tudi v enem članku, npr. [1], ni pa mogoče izključiti vseh izjem. Lahko dodam še kaj, če kdo najde kakšno primerno pogosto napako.
--Sporti (pogovor) 17:55, 12. marec 2016 (CET)[odgovori]
Ena napaka,ki se mi vedno znova dogaja, so narekovaji "takole" (pa tudi «takole»), namesto »takole« SmozBleda (pogovor)
Za narekovaje mislim, da bo treba ročno, ker je težko avtomatsko ugotoviti, kjer je začetek in konec navajanja, sploh če so še obrnjeni. Nek lahko popravim, če ne bo kakšnega ugovora, naj bi sicer tudi počasi prodiral v knjižni jezik [2] --Sporti (pogovor) 16:02, 14. marec 2016 (CET)[odgovori]
SmozBleda, če urejaš Wikipedijo s starim urejevalskim oknom in vnašanjem kode (klasičen wikitekst), lahko prikličeš puščičaste oz. t. i. »francoske« narekovaje s klikom na pasico pod urejevalskim oknom. V vizualnem urejanju pa jih dobiš pod ikono s simbolom omega (posebni znaki). Narekovaje je najbolje vnašati sproti, ker je popravljanje za nazaj težavno in ga je treba, kot pravi Sporti, pogosto opravljati peš in ne avtomatsko. Poznam uporabnike, ki besedilo z vso wikikodo urejajo v Wordu in končni izdelek prekopirajo v Wikipedijo, pri tem pa se jim ohranijo tudi pravilno oblikovani narekovaji.
Glede zaimka nek pa velja, da je s slovničnega stališča to nedoločni kakovostni zaimek, ki ga SSKJ dopušča in je ni treba masovno nadomeščati. Pridevniški zaimki, kot tudi večina (lastnostnih) pridevnikov, poznajo določno in nedoločno obliko (raba oblike je odvisna od sobesedila), npr. cel/celi, vsak/vsaki, enak/enaki, kakšen/kakšni, od tod tudi dvojnica vprašalnega kak/kaki, kazalnega zaimka tak/taki ter po nekaterih teorijah nedoločnega zaimka nek/neki. Da gre pri obliko nek za pogovorno redukcijo i-ja, je samo ena od možnih teorij (str. 36 članka, ki je v povezavi). M★Zaplotnikedits18:39, 14. marec 2016 (CET)[odgovori]
"Neki" je nedoločni vrstni zaimek in ne kakovostni (neki ne opisuje nobene lastnosti in se po njem ne vprašamo "kakšen", pač pa "kateri"). Pri vrstnih zaimkih nedoločna oblika ne obstaja (npr. "kater"), zato oblika "nek", slovnično gledano, ni pravilna oziroma sploh ne more obstajati. Tako pogosta je zato, ker prehaja iz govorjenega jezika. Prim. razlago. SSKJ (tudi dvojka) jo kdo ve zakaj dopušča kot slabšo varianto ("tudi"), ampak v takih primerih je dobro pogledati v veliko novejši pravopis, kjer tega gesla sploh ni. Bo pa zaradi rabe verjetno kdaj res sprejet v knjižni jezik. --Petra Jordan (pogovor) 14:52, 25. marec 2016 (CET)[odgovori]
Pa še nekaj sem jih našel: volilec, upravljalec, razstavljalec, pripravljalec in upravljalec => -vec in še čimprej, čimmanj, čimveč in čimbolj => narazen. --Sporti (pogovor) 16:48, 22. marec 2016 (CET)[odgovori]
Še moja predloga: pogosto vidim t.i., vendar je prav t. i., se pravi nestični zapis (glede na SP §595). Druga zadeva, ki se sicer redkeje pojavi, je zapis stopinj v Celzijevi lestvici: pravilno je npr. 13 °C in ne 13°C, prav tako ne 13° C (glede na Mednarodni sistem enot, poglavje 5.3.3., str. 133). Dostikrat so problem tudi procenti, ki se jih zapisuje nestično, torej 50 % in ne 50% (SP §1021), vendar se PMM tukaj ne kaj dosti narediti, ker bi se v številnih primerih porušili URL-ji v člankih.--Archangel18:50, 23. marec 2016 (CET)[odgovori]
Predlogi: med leti > med letoma, izgovorjava > izgovarjava pa črnobeli > črno-beli, čeprav je v resnici v tem primeru za popraviti kategorijo Črnobeli filmi.
Dober pomislek, nisem pomislila. Teoretično bi ga lahko razumeli kot elipso med letoma x in (med letoma) y, drugače bi pa v teh primerih res moralo biti met leti. Lahko se pa javim, da grem vse te primere nazaj popravit peš :) Saj drugače mogoče ni najbolj relevanten predlog, ker je v večini primerov napaka "večja": med leti (ali letoma) od x do y ali x-y je še vedno narobe (pravilno med letoma x in y ali od leta x do leta y ali v letih x-y). --Petra Jordan (pogovor) 09:54, 29. marec 2016 (CEST)[odgovori]
Vidim, da je tudi različica s pomišljajem pogosta (ko je pravilno v letih), pa tudi, da najde prek 4500 člankov za »med leti«.[4] Bom poskusil spremeniti v »v letih«, če je uporabljen pomišljaj, in »med letoma«, če je uporabljen in. Kako pa je pravilen zapis s pomišljajem - brez presledka npr. v letih 2000−2005?--Sporti (pogovor) 12:40, 29. marec 2016 (CEST)[odgovori]
h/k in s/z sem kot rečeno čisto na začetku že popravljal, je pa treba paziti, če ne gre za besedilo npr. v drugih slovanskih jezikih ali stari slovenščini, kjer je tako pravilno. v/iz je drugače, ker je odvisno od pomena, ne od prve črke naslednje besede, lahko le npr. popravim najbolj pogoste napake, kot pri otoku. --Sporti (pogovor) 09:14, 2. april 2016 (CEST)[odgovori]
V novi izdaji SSKJ je vključena že tudi čičerika. Sicer pa SSKJ ne daje pravopisnih navodil, ampak le zapisuje besede. V Pravopisu pa je tudi omenjena čičerika, pri geslu cizara. Lp, --Marko3 (pogovor) 17:45, 8. april 2016 (CEST)[odgovori]
Apologies for writing in English. Pomagajte prevesti v vaš jezik
Hello Wikimedians!
The TWL OWL says sign up today!
The Wikipedia Library is announcing signups today for free, full-access accounts to published research as part of our Publisher Donation Program. You can sign up for access to research materials from:
Cambridge University Press - a major publisher of academic journals and e-books in a variety of subject areas. Access includes both Cambridge Journals Online and Cambridge Books. 25 accounts.
Alexander Street Academic Video Online - a large academic video collection good for a wide range of subjects, including news programs (such as PBS and BBC), music and theatre, lectures and demonstrations, and documentaries. 25 accounts.
Baylor University Press - a publisher of academic e-books primarily in religious studies and the humanities. 50 accounts.
Future Science Group - a publisher of medical, biotechnological and scientific research. 30 accounts.
Annual Reviews - a publisher of review articles in the biomedical sciences. 100 accounts.
Miramar Ship Index - an index to ships and their histories since the early 19th century. 30 accounts.
Non-English
Noormags - Farsi-language aggregator of academic and professional journals and magazines. 30 accounts.
Dober večer! Želim, da vas obvestim o Wikimedia CEE Spring 2016 (CEE Pomlad 2016): to je tekmovanje člankov o srednji in vzhodni Evropi, je organizirano od 21. marca (danes) do 31. maja. Ideja je preprosta: vsaka država v regiji ustvarja sezname glavnih člankov o tej državi, in da ste ustvarili članke v vašem Wikipedia o drugih držav v regiji.
Skoraj vse države iz srednje in vzhodne Evrope (tudi vaši sosedje Madžarska in Avstrija) že sodelujejo, ampak na žalost Slovenija (še) ne sodeluje v tem tekmovanju v tem letu.
Želite, da je slovenska Wikipedija sodeluje v tem tekmovanju in spodbuja druge države, da pišejo o Sloveniji? Če želite organizirati:
Bi se ljubilo komu tole prevzeti letos? Lahko uporabimo kar lanski seznam člankov in lokalno skopiramo projektno stran od lani, za spremljanje pa itak ni veliko dela. Bom pomagal sproti, samo trenutno zaradi osebnih zadev nimam veliko energije za wiki. — YerpoHa?17:43, 22. marec 2016 (CET)[odgovori]
Dragi slovenski kolegi, bo to zelo žalostno, če Slovenija ne bo sodelovala v CEE Spring 2016. Zaradi tega uporabniki iz drugih Wikipedije ne pišejo o Sloveniji. Nekdo želi organizirati to tekmovanje v slovenski Wikipediji? Hvala — NickK (pogovor) 19:10, 28. marec 2016 (CEST)[odgovori]
(Beta) servis poizvedovanja po Wikipodatkih zdaj omogoča prikazovanje koordinat na zemljevidu! Nisem še naštudiral vse sintakse, za pokušino pa je tu zemljevid vseh objektov v Sloveniji (država (P17): Slovenija (Q215)): [6]. Zemljevid dobiš tako, da klikneš "Execute" in spremeniš "Display" na "Map". Veselo eksperimentiranje! :) (op. če pretiravaš s širino poizvedbe, se ti lahko obesi brskalnik, moj deluje počasi že pri 7500 objektih v Sloveniji). — YerpoHa?17:49, 27. marec 2016 (CEST)[odgovori]
Na Zbirki so končno začeli z izborom slike leta 2015 (prvi krog traja do 10. aprila). To glasovanje je za nas še posebej pomembno, saj je med kandidati rekordno število slik s slovensko tematiko, posamezni uporabnik pa lahko glasuje za poljubno število slik. Tu sem zbral povezave do njih (morda katera še manjka in jo bomo dopisali pozneje):
Da me kdo ne osumi lokalpatriotizma, še pojasnilo. Z glasovanjem za te slike izkažemo predvsem zahvalo in priznanje fotografom (mnogi izmed njih so iz tujine), ki so namenili veliko truda in časa za prepoznavnost in promocijo slovenskih naravnih in kulturnih znamenitosti s tem, da so slike posneli, obdelali, naložili na Zbirko in jih nominirali za izbrane slike.M★Zaplotnikedits11:59, 28. marec 2016 (CEST)[odgovori]
Kaže, da bomo konec tega ali v začetku naslednjega tedna končno dosegli mejnik 150.000 člankov. Čmo naredit plane za obeležitev? Vsaj logo bi se spodobilo zamenjat. — YerpoHa?18:31, 28. marec 2016 (CEST)[odgovori]
Greetings! The Individual Engagement Grants (IEG) program is accepting proposals until April 12th to fund new tools, research, outreach efforts, and other experiments that enhance the work of Wikimedia volunteers.
Whether you need a small or large amount of funds (up to $30,000 USD), IEGs can support you and your team’s project development time in addition to project expenses such as materials, travel, and rental space.
Hello all! After some acts of hate in Brussels, it is now time again for love. In this week and next week we organise a double writing week about Brussels! We like to invite you to join this project by writing about subjects related to this region in any Wikipedia you like.
More information, the participants list, and the list of articles that have been written, can be found at: Writing week/Brussels.
Po mojem mnenju je neprimerno, da imajo članki kot je Mošeja Omajadov oznako IČ, čeprav očitno ne izpolnjuje meril za IČ (pravzaprav niti enega) in ima npr. že skoraj šest let oznako {{nereferencirano}}. IČ naj bi bili najboljši članki in tudi zgled za pisanje člankov. Glede na Uporabnik:Archangel/Stanje izbrane vsebine še zdaleč ni osamljen. Morda pa odvzem zvezdice takim člankom koga spodbudi, kot je bil primer pri ptičih. Res je, da so bili izbrani pred leti, ko je izbor potekal bolj sproščeno in so bila tudi merila nižja, toda kot je navedeno na Wikipedija:Ponovni pregled izbranih člankov: »Za starejše izbrane članke veljajo sedanja merila« in merila še sčasoma dvigujejo, zato tudi obstaja tako pravilo. --Sporti (pogovor) 10:43, 6. april 2016 (CEST)[odgovori]
Sem že gledal take članke, ja, in se strinjam s predlogom. Nekateri članki dejansko neukemu bralcu puščajo preveč dvoma, kakšni so v resnici kriteriji za IČ.--ModriDirkac (pogovor) 14:39, 6. april 2016 (CEST)[odgovori]
Pozdravljam Sportijev predlog, saj sem v preteklosti vsaj dvakrat sprožil debato glede tega, pa nismo prišli nikamor z diskusijo. Ne glede na to, kako se bo razvijala debata in kako se bomo odločili glede statusa teh člankov mislim da je prav, da se nekako osredotočimo na ta problem in začnemo graditi na že obstoječih člankih, ki bi lahko bili solidni, poleg tega pa bi jih lahko ponovno predstavili na glavni strani (večkrat imamo namreč problem s primanjkljajem predlogov za IČ). Še posebej pa moram poudariti, da številni članki, ki sem jih osebno uvrstil kot najbolj pereče (tj. pod rdeči alarm), kot so limona, Enrico Fermi, puščava in zvezda, spadajo med 1.000 nujnih člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija. Dejstvo je naslednje: če želimo biti kompetentni z drugimi Wikipedijami z ozirom na WikiProjekt 1000 nujnih, bomo morali zagristi tudi v to kislo jabolko.--Archangel19:49, 9. april 2016 (CEST)[odgovori]
To razpravo smo že imeli, mislim, da smo celo že začeli glasovati o par geslih. Ampak nam je hitro zmanjkalo volje in časa. Zato predlagam, da smo tokrat bolj operativni: izglasujmo minimalne standarde, pod katere stari ič ne smejo (brez virov, ...), in se zmenimo, da takim lahko status odvzamejo kar administratorji. O ostalih - tam kjer sicer ni vse perfektno, ni pa tudi obupno - pa najbrž ne bo šlo brez case-by-case glasovanja. --IP 213 (pogovor) 08:57, 13. april 2016 (CEST)[odgovori]
Dolžino mislim, da je težko kar določiti kot merilo (uradno je kot merilo celovitost). PMM najbolje, da izvedemo izredno glasovanje (glede na število primerov bi bilo posamično glasovanje odveč), da npr. vsi iz (sicer že starega) seznama Uporabnik:Archangel/Stanje izbrane vsebine izgubijo naziv IČ, kjer je lepo naveden razlog oz. v večini primerov razlogi, zakaj vsak od 83-ih člankov na njem ne izpolnjuje meril za IČ (morda se prej seznam še dodatno preveri in kakšnega doda/odstrani). --Sporti (pogovor) 12:19, 13. april 2016 (CEST)[odgovori]
Za 1000 nujnih je sicer cca. 25000 znakov. In absolutnega merila po velikosti jaz ne bi postavljal, vsaj ne tako visoko; je odvisno tudi od teme, koliko je smiselno napisati. — YerpoHa?20:45, 16. april 2016 (CEST)[odgovori]
Seznam sem dopolnil in posodobil; stanje pri nekaterih je pravzaprav hujše, kot sem mislil sprva (pri nekaterih je že toliko časa preteklo, da je vsebina zastarela, pri drugih se pa pojavljajo cvetke, kot je ta, da večina citatov predstavlja povezavo na angl. WP). PMM so minimalni standardi jasni iz že opredeljenih meril, skupni imenovalec praktično vseh problematičnih člankov pa so manjkajoči/odsotni/skopi viri in nedosledno/zelo površno citiranje, manjkajoča ali skromno napisana vsebina, zelo pomanjkljivi uvodi, ki bralca ne pripravijo na nadaljnjo vsebino in je ne povzamejo ter/ali zelo nejasna hierarhija oz. pomanjkljiva razdelanost vsebine. Se strinjam z Jernejem, da ne bi postavljal velikosti za absolutnega merila, ker v končni fazi lahko velikost hipertrofira že samo z dodajanjem citatov/virov, sama vsebina pa ostane še vedno pomanjkljiva, odvisno je tudi od same teme. Zdi se mi prav, da se v zvezi s temi članki držimo naslednjega:
vsebina članka mora celovito objemati subjekt, kar je odvisno od same teme; tukaj velja tudi, da mora biti vsebina posodobljena, morebitni povzetki poglavij pa ne smejo biti pomanjkljivi, tj. vse glavne stvari morajo biti izpostavljene
vsebina MORA biti podprta z verodostojnimi viri, vključno z medvrstičnimi citati
uvod mora vsebino povzeti in bralca pripraviti na nadaljnje branje
sam tok oz. rdeča nit članka mora biti logična, tj. obstajat mora jasna hierarhija vsebine, ne pa nametanost vseh možnih podatkov na en kup
Sem ustvaril novo stran za izredno glasovanje, prosim za komentarje/dopolnitve/izpustitev ali dodatek določenega članka. Navedenih je 58 IČ, sem še tretjič šel skozi seznam in pri vsakemu natančno dopisal pomanjkljivosti oz. razloge za odpravo statusa. Ostali članki iz mojega seznama se mi zdijo še kar spodobni oz. odprava pomanjkljivosti ni toliko težavna in je realno pričakovati izboljšanje v bližji prihodnosti.--Archangel13:59, 27. april 2016 (CEST)[odgovori]
Nekateri IP-ji, registrirani na šole, zelo pridno nabirajo opozorila in obvestila o blokadah. Po svoje so kilometrski arhivi opozoril malo odveč, kljub skrivanju, saj je najbrž običajno vandal vsakič drug. Se strinjate, da se stara opozorila briše s pogovorne strani in jih nadomesti z obvestilom, da so v zgodovini strani? Tako prakso sem videl v :enwiki, ampak ne najdem več predloge. — YerpoHa?08:59, 11. april 2016 (CEST)[odgovori]
Fundacija Wikimedia bo preskušala svoj nov podatkovni center v Dallasu. Novost bo pripomogla k temu, da bodo Wikipedija in ostali Wikimediini wikiji ostali dostopni tudi v primeru katastrofe. Wikimediin Oddelek za tehnologijo mora izvesti načrtovan preskus delovanja. Ta preskus bo pokazal, ali preklapljanje med podatkovnimi centri deluje zanesljivo. Priprava preskusa zahteva prisotnost več ekip razvijalcev, ki morajo biti pripravljene tudi v primeru nepričakovanih težav.
V torek, 19. aprila, bodo preklopili ves promet na novi podatkovni center. V četrtek, 21. aprila, ga bodo preklopili nazaj na primarni podatkovni center.
Zaradi omejitev programja MediaWiki bo moralo biti urejanje žal prekinjeno med preklapljanjem. Opravičujemo se za to motnjo; delamo na tem, da bo v bodoče čim krajša.
Kratek čas boste lahko pregledovali, ne pa tudi urejali vse wikije.
Približno 15 do 30 minut bo preprečeno urejanje tako v torek 19. aprila, kot tudi v četrtek 21. aprila, začenši ob 14:00 UTC.
Če boste v tem času poskušali shraniti urejanje, se vam bo izpisalo sporočilo o napaki. Upamo, da v tem času ne bo izgubljeno nobeno urejanje, zagotoviti pa tega ne moremo. Če opazite sporočilo o napaki, prosimo počakajte da bo vse kot prej. Potem boste lahko shranili svoje urejanje. Za vsak slučaj priporočamo, da napravite kopijo svojih sprememb.
Druge posledice:
Procesi, ki se izvajajo v ozadju, bodo počasnejši, nekateri se lahko prekinejo. Morda se bodo počasneje posodabljale rdeče povezave. Če ustvarite stran, do katere vodi povezava, bo le-ta ostala rdeča dlje kot običajno. Nekatere skripte, ki se izvajajo dlje časa, bodo morale biti ustavljene.
Programsko kodo bomo zamrznili v tednu, ki se začne z 18. aprilom. Nobena nenujna sprememba programske kode ne bo uveljavljena.
Hello! Sorry that this is in English only, but we are using village pump messaging in order to reach as many language communities as possible. Wrong page? Please fix it here.
This is an invitation to all Wikipedians: Wikimedia Deutschland has been given data space to include Wikipedia content in an upcoming mission to the Moon. (No joke!) We have launched a community discussion about how to do that, because we feel that this is for the global community of editors. Please, join the discussion on Meta-Wiki (and translate this invitation to your language community)! Best, Moon team at Wikimedia Deutschland 17:35, 21. april 2016 (CEST)
Machine translation support enabled today for Content Translation
Hello, machine translation support for Content Translation (beta feature) has now been extended and enabled for users of Slovenian Wikipedia using Yandex. It can be used when translating Wikipedia articles into Slovenian with Content Translation. To start using this service, please choose ‘’Yandex.Translate’’ from the ‘’Automatic Translation’’ dropdown menu that you see on the sidebar after you start translating an article. Please note, machine translation is available from all the languages that are supported by Yandex.Translate, but Content Translation can still be used in the usual manner for translating from all languages, with or without machine translation support.
Wikimedia Foundation’s Legal team and Yandex had collaborated earlier to work out an agreement that allows the use of Yandex.Translate without compromising Wikipedia’s policy of attribution of rights, privacy of our users and brand representation. Since November 2015, Yandex machine translation has been used for articles translated for Wikipedias in many languages. Details about Yandex translation services, including a summary of the contract are available on this page. More information about the machine translation services in Content Translation is available on this page. We request you to kindly take a look at these pages.
We have tested the service for use on the Slovenian Wikipedia, but there could be unknown problems that we are not aware of yet. Please do let us know on our Project Talk page or phabricator if you face any problems using Content Translation. This message is only in English and we will be very grateful if it could be translated into Slovenian for other users of this Wikipedia. Thank you. On behalf of WMF Language team: --KartikMistry (pogovor) 15:20, 27. april 2016 (CEST)[odgovori]
Pozivam administratorje in druge izkušenejše uporabnike, da pomagajo pri administriranju izbranih člankov. Večino lahko postorim, če je že name padlo to opravilo, lastnih predlogov pa ne bi rad zaključeval. Trenutno sta dva moja v čakanju, zato imamo zastoj (danes bi že lahko bil nov na glavni strani), tako da prosim, da občasno malo vržete oko na Wikipedija:Predlogi za izbrane članke v izogib takim situacijam. Hvala. — YerpoHa?10:50, 2. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Zaključil omenjena dva predloga, da ne boš v konfliktu interesov. Prav je, da daš pod lipo poziv; ko je treba, priskočim na pomoč, če ga pravi čas opazim. Za rednejše spremljanje opravil IČ pa se jaz osebno ne morem zavezati, ker me okupira vodenje glasovanja za izbrane slike. M★Zaplotnikedits11:11, 2. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Če nas bo Slovence kaj ubilo, bo to amerikanizacija. Že takoj na prvi strani imamo Karla in leta, to so Karel »Čarli« Novak in 1890-a leta. Prav bi bilo Karel Novak Čarli (Karel Novak - Čarli) oziroma 90. leta 19. stoletja. --Duxborut (pogovor) 11:22, 2. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Super bi bilo, če bi pred kritiziranjem in obtožbah z amerianizicijo kdaj pogledali v slovenski pravopis. Stični vezaj se namesto pike lahko uporablja pri vrstilnih števnikih, in sicer na mestu med števno podstavo in končnico. Pravopis ima zgled 40-a leta za štirideseta leta, gl. Pravila, stran 47, §421. 1890-a leta so torej ravno desetdeseta leta 19. stoletja, kje je tu kakšna amerikanščina? Pravopis namesto 40. in 40-a svetuje zapis z besedo, gl. stran 247 navedenega PDF-ja, nikjer pa ne daje prednosti piki namesto vezaju! Zato tvoja opazka ni na mestu. Devetdeseta v opisu izbrane slike bi lahko zapisali z besedo (ne bom nasprotoval, če boš šel to popravit), a običajna wikipraksa je, da se v besedilih na glavni strani uporabi čim krajši zapis, ker tu prostora seveda ni na pretek. M★Zaplotnikedits12:02, 2. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Nisva se razumela. Amerikanizacija udarja iz oznake desetletja v obliki cele letnice, torej 1890-a leta namesto 90-a, devetdeseta ali 90. leta 19. stoletja! In seveda iz pisanja vzdevka (pod narekovaji) med imenom in priimkom namesto na koncu, za priimkom in brez narekovajev. --Duxborut (pogovor) 15:29, 2. maj 2016 (CEST)[odgovori]
@Pinkyː sem dodal testne primere. Spremenil "Target disease".... Katera postavka se tiče ATC klasifikacije? Bi dodal, ko bi vedel, za kateri A, B, C ... gre. Drugače nihil obstat, kar se mene tiče. LP in hvalaǃ SmozBleda (pogovor)
Imamo fino geslo Fakhr ed-Dine al Maan II., vendar bi bilo ime po moje treba prilagoditi slovenskim pravopisnim pravilom, ki zahtevajo slovenjenje imen, izvorno zapisanih v nelatiničnih pisavah. Kako je prav, pa žal ne vem. Fahredin al Man? Fahrudin al Maan? ...? --IP 213 (pogovor) 09:33, 13. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Če kaj pomaga, ruščina rabi oba a-ja – Мааны ali Мааниды, kar prvič sicer nič ne pomeni, in, drugič, kar je verjetno podobno/pravilno tudi v slovenščini, tako da bo prav Maan II., ker je bil pripadnik dinastije Maan, torej Maanov, ali Maanidov. Kaj pa je 'bolj' prav, Maani ali Maanidi, je drugo vprašanje, gotovo povezano s kakšno etimologijo. Pripadnike dinastij pa menda pišemo z veliko, npr.: Abasidi, Omajadi, Seldžuki, Sasanidi, ipd. Lahko bi bilo tudi, kar je seveda pretiravanje, po slovaško Maanovci (tam so npr. Abasidi Abbásovci). Na prvi strel bi rekel, da je pravilneje Maani, saj (spet) po zgledu na ruščino, so tam Seldžuki Сельджукиды (Seldžukidi) in lahko gre za kakšen poseben način poimenovanja pripadnikov dinastij, ki je morda slovenščini tuj. --xJaM (pogovor) 03:02, 15. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Po moje je zapis Fahredin v slovenščini sprejemljiv, nisem pa prepričan glede drugega dela imena. Zapis z dvema a bi bil sprejemljiv, če se tudi dejansko izgovarja dvojni a, nekako tako kot pri Kanaan. --Jalen (pogovor) 11:39, 17. maj 2016 (CEST)[odgovori]
@IP 213: za jezike verjetno veljajo sorodne zakonitosti in pmsm v končni fazi prideš na isto. Dal sem samo dva zgleda iz katerih se lahko morda kaj izlušči. Nisem jezikoslovec. In tudi Jalen se npr. sprašuje o izgovorjavi, ruščina pa se drži tega načela kot pijanec plota, ki si povrhu še zlomi jezik, tako, da načeloma je koristna. --xJaM (pogovor) 20:54, 17. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Če prav vidim, pravila nimajo zgleda z dvema samoglasnikoma – samo z dvema soglasnikoma (str. 188: Mahalla – Mahála). Kaj točno si imel še v mislih, Dejan? IP 213, ali pravopisna pravila ne odslikavajo zakonitosti jezikov? Zgled 'čudne' zakonitosti (sicer tukaj ni povsem relevantno, pa vseeno) – ruščina velikokrat zapisuje dvojne soglasnike (z našega vidika morda čisto po nepotrebnem), npr. Анна, ki 'mora' biti v slovenščini zapisana z enim soglasnikom kot Ana. --xJaM (pogovor) 11:04, 18. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Aha, potem pa škoda; čeprav bi morebiti tudi v SP lahko našli zgled zapisa dvojnega samoglasnika. Sicer pa se strinjam z Jalnom: zapis je odvisen od izgovora (prim. Kanaan). V poljski in ruski WP je ime rodbine zapisano z dvojnim samoglasnikom. --Eleassarpogovor12:28, 18. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Tudi sam se strinjam z Jalnom (v tem kontekstu sem tudi dal zgled zapisa v ruščini, ki, čeprav ne vem točno, verjetno izgovarja oba 'a'. Takšen zgled se res hitro najde – Baal: [8] (glej tudi razdelek Islam na en wp, kjer je omenjen 'gospodar muh' ((بعل الذباب, Ba‘al dhubaab ali zubaab)). In npr. Baas: [9]. --xJaM (pogovor) 14:08, 18. maj 2016 (CEST)[odgovori]
V skladu s členom 1121 SP (»[Členek] al ... pri osebnih imenih ... pišemo z veliko začetnico in ločeno od imena") sem popravil še zapis členka, torej Fahredin al Maan II. > Fahredin Al Maan II. --Eleassarpogovor11:45, 23. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Zanima me zakaj je takšen člen v SP, če se največkrat rabi zapis z malo začetnico in neločeno od imena »al-«? Ali je takšna najpogostejša raba le posledica prevajanj iz tujih jezikov (npr. angleščine), ali je kakšen poseben razlog za to, oziroma kakšna posebna jezikovna značilnost za slovenščino glede na arabščino? Zakaj pa npr. verzija/forma v tem primeru »Almaan« ni v redu (mislim na Albatani ipd.)? Ali bi bilo prav(ilneje) Al Batani?--xJaM (pogovor) 13:41, 25. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Dvema Petrovima slikama se je uspelo prebiti v finalni krog izbora za sliko leta 2015 na Zbirki. Čestitamo in navijamo za najboljšo uvrstitev v finalu, vendar to seveda ni dovolj; treba bo obiskati glasovalno stran in oddati kak glas (obe sta bili že izglasovani in predstavljeni kot izbrani sliki na slovenski Wikipediji; Predloga:Slika/8. teden 2016 in Predloga:Slika/13. teden 2016). Zanju lahko na Zbirki glasujete tule:
Hvala za pomoč M.Zaplotnik. V bistvu imam celo tri slike finalu. Prvi kateri si omenil sta narejeni v Ljubljani, tretja tukaj je pa iz Nemčije. Vabljeni na glasovanje, za stopnišče bi rekel da ima dobro šanso biti med prvimi. --PetarM (pogovor) 08:42, 16. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Sem pa mislil, da je tiskarna v štifti v Bad Urachu igrala pomembnejšo vlogoː"... zog ...der slowenische Reformator und Pfarrer Primož Trubar ... ins Stift ein und begründete ... eine Druckanstalt für slowenische und kroatische Bibeln, Katechismen und Gesangbücher". Pa najdem samo sklice na Tübingen in (zanimivo) na Schwäbisch Hall. Smo Trubarju postavili spomenik na napačnem kraju;)? SmozBleda (pogovor) 10:59, 16. maj 2016 (CEST)[odgovori]
Danes se finale izbora za sliko leta na Zbirki konča, zato imate tisti, ki še niste oddali svojih glasov za najljubše slike, le še nekaj ur časa za glasovanje. M★Zaplotnikedits09:38, 28. maj 2016 (CEST)[odgovori]
To ni posebnost oznake, ampak je zapis avtorjev v Vancouver sistemu navajanja, ki ga tukaj v predlogah še ne uporabljamo. Sem pa omenjeni parameter dala na belo listo parametrov kot zamenjava za parameter authors. Bo nekje v prihodnosti prišlo noter hkrati s posodobitvijo celotnega sistema navajanja. --Pinky sl (pogovor) 20:26, 29. maj 2016 (CEST)ː[odgovori]
Mogoče bolj zaskrbljujoče je, da so nas po rasti prehiteli Arabci in Grki, ki so tik pod nami. Grki sicer malo dlje, ampak so se očitno zbudili, ker so povečali rezultat za več kot točko. Bomo videli, kaj se bo zgodilo drug mesec... — YerpoHa?06:58, 7. junij 2016 (CEST)[odgovori]
Hi. I can see that this project has old JavaScript that needs to be updated. I would happily make the required updates myself, but I would have to – at least temporarily – become an admin here to do that (because the relevant pages are in the MediaWiki namespace). I have already made these updates on a number of other projects, so it would be very easy for me to do this. If no one does anything, some JavaScript-related tools will break later this year. If you want me to make these updates, you can grant me admin rights and I will make the updates as soon as I can. Nirmos (pogovor) 18:29, 6. junij 2016 (CEST)[odgovori]
Done -- see your list (Wikipedija:VisualEditor/Newsletter). --Pinky sl (pogovor) 20:01, 16. februar 2016 (CET)
Hvala, Pinky sl (pogovor) 12:40, 10. marec 2016 (CET)
