Uporabnik:Rok Kajzer Nagode/peskovnik

To ni članek Wikipedije: Gre za delo v pripravi, ki ga razvija posamezen sodelavec, in je lahko nepopolno ali nezanesljivo.

Poišči vire: Google (knjige · novice · učenjak · proste slike · WP-sklici) · FENS · JSTOR · NYT · WP Library
Preprosta orodja: Bot za sklice (pomoč) | Napredno: Popravi dvoumne povezave · Popravi gole URL-je · Popravi prekinjene povezave
To uporabniško stran je zadnji urejal TadejM (pogovor | prispevki) pred 16 meseci. (posodobi časovnik)

Ste končali pripravo osnutka? Ste pripravljeni zaprositi izkušenega urejevalca za pregled njegove primernosti za vključitev v Wikipedijo? Predložite osnutek v pregled!

Caspar Franz Sambach, šlezijsko - avstrijski slikar, (* 6. januar 1715, Vroclav, † 27. februar 1795, Dunaj) je bil baročni slikar, ki je med drugim deloval tudi na področju današnje Slovenije.

Življenje in delo

Rojen je bil 6. januarja v mestu Vroclav (šlezijsko Wrocuaw, poljsko Wrocław, nemško Breslau), največjem mestu v pokrajini Šlezija, ki se nahaja na jugozahodnem delu ozemlja današnje Poljske. Tam je pri slikarju Johannu Heinrichu Depéeju (L'Epéeju) pridobil najzgodnejše znanje o slikarstvu. Že l. 1730 pa sta prvič sodelovala pri freskiranju dominikanske cerkve v Opavi (nemško Troppau)^[1].

Leta 1740 je odšel na Dunaj in na tamkajšnji akademiji postal učenec Georga Raphaela Donnerja, enega izmed najplodovitejših avstrijskih kiparjev tistega časa. Pri njem se je izpopolnjeval predvsem v modeliranju voščenih reliefov, ko pa je Donner l. 1741 umrl, je Sambach študij nadaljeval pri slikarju Paulu Trogerju. 1744 je na tekmovanju v risanju po modelu prejel prvo nagrado, z njo pa je Sambachu pripadlo članstvo akademije ter pravica do lastne akademijske delavnice in pomočnika. V povezavi z delovanjem na akademiji lahko Sambachovo ime najdemo v aktih iz l. 1750, ko je skupaj s Trogerjem in Michelangeom Unterbergerjem podpisan pod zavrnitvijo slikarja Asdorferja kot kandidata za namestnika direktorja akademije.^[1]

V tem obdobju naj bi nastalo tudi njegovo doslej edino znano delo na Slovenskem, stropne freske Alegorija na deželo in na slavo plemstva v slavnostni dvorani škofijskega dvorca v Gornjem Gradu. Freske so bile žal uničene ob požigu dvorca leta 1944, ohranjena pa je lavirana perorisba, ki gotovo predstavlja pogodbeno skico za stropno figuralno kompozicijo freske. Datirana je z datumom 16. maja 1755, kar predstavlja časovni okvir nastanka omenjenih fresk.

Leta 1758 je postal častni član cesarske franciscejske akademije svobodnih umetnosti in znanosti v Augsburgu, 1759 pa je bil sprejet za rednega člana dunajske akademije.

Po smrti Paula Trogerja je leta 1762 postal profesor historičnega slikarstva, deset let kasneje, 1772, pa direktor združenih akademij: grafične, slikarske in kiparske, kar je kljub slabemu zdravju ostal do svoje smrti 27. februarja 1795 na Dunaju.^[1]

Kljub temu, da je bil za časa življenja Sambach zelo spoštovan in cenjen akademijski direktor in slikar, pa je njegova slava po smrti počasi pojenjala. Nedvomno je na to vplivalo tudi sorazmerno majhno ohranjeno število del, od katerih pa jih je bilo sorazmerno veliko tudi uničenih. Mednje poleg fresk v Gornjem gradu štejemo še tiste s stropa vrtnega pavilijona na gradu Sinzendorf v Enzersdorfu im Thale v Spodnji Avstriji.

Med najpomembnejša ohranjena dela štejemo oltarne slike v ž. c. sv. Martina v Ernstbrunnu (1. pol. 1756)^[2], frančiškanski cerkvi v Nagykanizsi (1747)^[3], ž. c. Filipa in Jakoba v Kralovopolském Vážànyju (Wažan), jezuitski cerkvi v Székesfehérvárju (1747-49) in romarski cerkvi Žalostne Matere božje v Sloupu (1752-54)^[4], ter freske v cerkvi v Székesfehérvárju, v Sloupu in v reflektoriju nekdanjega barnabitskega samostana v Margarethenu am Moos v Spodnji Avstriji, ki pa mu po najnovejših raziskavah niso več pripisane.^[5]

Najpomembnejša dela

Franz Caspar Sambach - Alegorija na deželo in na slavo plemstva (izrez)

Sv. Karel Boromejski odvezuje okužene s kugo (299 x 151 cm, olje na platnu, 1746, Kereszteny Muzeum Esztergom)

Oltarne slike v frančiškanski cerkvi v Nagykanizsi (1747)

Freske (1747-49, ž. c. sv. Janeza Nepomuka, nekdanja jezuitska cerkev Székesfehérvár)

Sv. Karel Boromejski obhaja okužene s kugo (30 x 25 cm, olje na platnu, 1751-54, Moravská Galerie Brno)

Slavljenje Device Marije (freska, 1752-54, romarska cerkev Žalostne Matere božje v Sloupu)

Sv. Karel Boromejski obhaja okužene s kugo in Sv. Ana uči Marijo brati (oltarne slike, 1752-54, romarska cerkev Žalostne Matere božje v Sloupu)

Smrt sv. Jožefa (50 x 24 cm, olje na platnu, 1751-54, Belvedere)

Alegorija na deželo in na slavo plemstva (freska, 1755, Slavnostna dvorana škofijskega dvorca v Gornjem Gradu - danes uničene)

Snemanje Kristusa s križa (99 x 52 cm, olje na platnu, 1782, Muzeul Naţional Brukenthal)

Glej tudi

Zunanje povezave

↑ ^1,0 ^1,1 ^1,2 Cevc, Anica (2001). »Freske Casparja Franza Sambacha v Gornjem Gradu«. Acta historiae artis Slovenica. str. 124.
↑ Schütz, Ilse (1990). »Leben und Werk Johann Joseph Reslers (1702-1772) - Ein Beitrag zur Geschichte der Barockplastik in Österreich«. JAHRBUCH FÜR LANDESKUNDE VON NIEDERÖSTERREICH NEUE FOLGE. str. 319.
↑ Laza. »Alsóvárosi Szent József templom, Nagykanizsa | Vallás | Épületek«. Kitervezte.hu (v madžarščini). Pridobljeno 20. julija 2021.
↑ Riedl, Gertrude, Das gemalte Relief. Trompe-l‘Œils von Caspar Franz Sambach, pp. 28-30, Wien, 2013.
↑ Riedl, Gertrude, Das gemalte Relief. Trompe-l‘Œils von Caspar Franz Sambach, pp. 29, Wien, 2013.

[:0-1] 1,0 ^1,1 ^1,2 Cevc, Anica (2001). »Freske Casparja Franza Sambacha v Gornjem Gradu«. Acta historiae artis Slovenica. str. 124.

[2] Schütz, Ilse (1990). »Leben und Werk Johann Joseph Reslers (1702-1772) - Ein Beitrag zur Geschichte der Barockplastik in Österreich«. JAHRBUCH FÜR LANDESKUNDE VON NIEDERÖSTERREICH NEUE FOLGE. str. 319.

[3] Laza. »Alsóvárosi Szent József templom, Nagykanizsa | Vallás | Épületek«. Kitervezte.hu (v madžarščini). Pridobljeno 20. julija 2021.

[4] Riedl, Gertrude, Das gemalte Relief. Trompe-l‘Œils von Caspar Franz Sambach, pp. 28-30, Wien, 2013.

[5] Riedl, Gertrude, Das gemalte Relief. Trompe-l‘Œils von Caspar Franz Sambach, pp. 29, Wien, 2013.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]