Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2009-12-30

Stran je arhiv. Prosimo, ne spreminjajte je. Komentarje objavite na trenutni strani Pod lipo.

Naselja na Tržaškem

Tu sem pred časom navedel italijanska in slovenska imena vseh naselij na Tržaškem s pripombo, da nekatera nimajo slovenske variante, ker so bila ustvarjena v povojnem času in niso slovenska. Sedaj nekdo pristavlja tudi tem slovensko ime, ki je pa le prevod ali spačenka italijanskega in je prišlo v rabo šele v zadnjih letih. Za dober del teh imen sploh ni še nobenega "uradnega" slovenskega imena in so precej arbitrarno prevedena, zato sem jih nekaj kar pobrisal. Toda pojavljajo se mi sledeči pomisleki: a) to ni seznam slovenskih vasi, pač pa splošen seznam vseh vasi, torej ni važno, če je naselje slovensko, pač pa zanima, kako mu Slovenci pravimo, pa čeprav le v zadnjih časih. b) ta nova imena so res samo grd prevod (glej na primer Rabuiese, ki je postal Rabujez - kaj pa pomeni Rabujez? niti prizvoka nima slovenskega), toda prišla so v rabo in ni pričakovati, da bi se spremenila. c) nekaj teh imen je res proizvod enega samega človeka, ki v dobri veri želi povedati po slovensko tudi to, kar slovensko sploh ni, toda konec koncev proces poimenovanja mora nekje nastati in prej ali slej bodo tudi italijanski kraji dobili slovensko ime. d) v večini teh krajev so se v drugi polovici preteklega stoletja naselili istrski izseljenci, ki pač morajo dokazovati, da so pribežali iz političnih razlogov (sicer nimajo pravice do določenih privilegijev), zato so seveda strogo Italijani (čeprav se jim priimki končujejo na -čič ali -ić), toda dogaja se vedno pogosteje, da tudi tržaški Slovenci prihajajo stanovat v ta naselja in prej ali slej ne bo moč razlikovati med kraji, ki so bili od nekdaj slovenski, in tistimi, kjer slučajno biva kak Slovenec.

Ti štirje pomisleki bi narekovali, da so v seznamu navedena slovenska imena tudi za tiste vasi, ki niso slovenske, čeprav sem osebno proti. Zato sprašujem za mnenja: kako vi vsi, ki niste naravnost zainteresirani, gledate na ta problem? Prosim, da odgovorite, tako da lahko seznam uredim. Hvala za sodelovanje.

--IzTrsta 13:36, 20. oktober 2009 (CEST)

Po pravilih naj bi bila vključena poimenovanja podprta z viri, torej "uradna" ali tako uveljavljena da se pojavljajo tudi v medijih. Ne vem pa kje bi lahko to iskal. --Yerpo ^Ha? 13:55, 20. oktober 2009 (CEST)

Hja, glede na to, da so italijanska imena tradicionalno slovenskih naselij na tržaškem ravno tako umetne "popačenke" slovenščine, pa se jih vendarle uporablja, poleg tega se tudi v medijih in prometnih znakih uporablja slovenske različice sicer italijanskih imen, bi pač veljalo navesti tudi slovenska imena. Sicer sem osebno mnenja, da ta imena res nimajo kake resne podlage in bi jih lahko brez problema tudi spuščali ter uporabljali italijanske variante. | Gap 14:05, 20. oktober 2009 (CEST)

@ Yerpo: Prav zaradi teh pravil v drugih člankih vnašam podatke o krajih po Italiji z njihovim imenom, recimo Občina Venezia, čeprav mesto samo imenujem Benetke, ker je to ime splošno uveljavljeno. V primeru omenjenega seznama pa "uraden" pomeni "italijanski", ker so imena krajev stvar občinskih uprav, ki so skoraj vse italijanske. Izjema je Dolinska občina in so zato tudi nekateri kraji v njenem območju uradno slovenski. Govorimo torej o dvojezičnih krajih, ki so uradno "enojezični": če gremo "uradno", napišem samo italijanska imena (z nekaj izjemami). Kar se medijev tiče, slovenski tisk na Tržaškem seveda prinaša samo slovenska imena krajev, toda italijanski tisk seveda ta imena prezre. Kar se je za Primorski Dnevnik zgodilo v Boljuncu, se je za Piccolo (italijanski dnevnik v Trstu) zgodilo v Bagnoliju - in vsi so s tem zadovoljni. Kako nam to pomaga? Kateri mediji so merodajni? Oboji, torej napišemo obe imeni?

@ Gap: Če so Italijani popačili naša imena, nismo še upravičeni, da popačimo njihova. Naj omenim samo primer "Šnacarsko polje" za Borgo San Nazario, kjer je razvidno pačenje San Nazario v Šnacarsko - saj Slovenci (ne tostran ne onstran meje) še slišali nismo za svetega Nazarija, ki je pa priljubljeni zavetnik Istranov. Meni se ne zdi prav, in zgleda tudi tebi ne, da na vse kriplje iščemo slovensko ime za kraj, ki je nastal v Italiji za Italijane in je obljuden samo z Italijani.

Da zaključim, nismo prišli do rešitve, tudi zaradi skromnega zanimanja za problem. Naj torej članek ostane tak, kot je, pu tiča pu miša, bi rekli pri nas. Samo gornje odstavke bi bilo prav prenesti na pogovorno stran, da ostanejo kot pripomba za tiste, ki se bodo še obregnili ob dvojezičnost seznama.

--IzTrsta 15:25, 21. oktober 2009 (CEST)

Merodajni so po mojem mnenju oboji, torej ni (prav tako po mojem mnenju) nič narobe, če v članku/seznamu zapišemo obe imeni - seveda v primeru da tako uveljavljena, da jih uporabljajo že mediji. "Uradnost" enega ali drugega pa naj odraža naslov članka, z izjemo splošno uveljavljenih, kot je Benetke. --Yerpo ^Ha? 15:37, 21. oktober 2009 (CEST)

Ko smo že pri tej temi, anonimni uporabniki zadnji teden veselo dodajajo poitalijančena imena slovenskih naselij v članke (glej recimo Sežana, Koseč, Breginj, Divača, itd. Se vam zdi to ustrezno? Jaz ne vem, kje živi italijanska manjšina in kje ne oz. do kje je relevantno v slovenski Wikipediji navajat italijanska imena iz drugih (recimo zgodovinskih) razlogov. --Yerpo ^Ha? 13:59, 22. oktober 2009 (CEST)

No, to je bil ravno moj problem, pa se (zgleda) nisem dovolj jasno izrazil. Da povzamem. Ob meji je normalno, da imajo kraji dvojno ime, slovensko in italijansko. Problem je, kaj navesti v članku. Kot osebno vidim, so možnosti sledeče: a) samo uradno, torej samo slovensko na Slovenskem in samo italijansko na Italijanskem; b) samo slovensko (saj smo na slo.wiki), ne glede na to, da se npr kraj nahaja v Italiji in to torej ni njegovo uradno ime; c) vedno obe imeni, ne glede na to, da utegne eno od dveh biti arbitrarno ali celo namerno potujčeno; d) obe imeni samo tam, kjer so zgodovinsko bivali v njih pripadniki obeh narodnosti; e) obe imeni samo tam, kjer danes živijo govorci obeh jezikov. Katerokoli od teh variant bomo sprejeli, se bo vedno našel kdo (najraje anonimnež), ki bo obračal po svoje - in tudi ni mogoče, da bo kdo od nas stalno "vahtal" in popravljal.

Bolj konkretno. Sežana, Divača in podobni kraji imajo italijansko ime, ker so pač v določeni dobi svoje zgodovine pripadali Italiji, toda danes ni tam enega samega Italijana; kdor v teh krajih govori italijansko, je Slovenec in njegovi dedje so bili Slovenci. Če sprejmemo italijansko poimenovanje, nekako priznavamo, da so bili Italijani upravičeni, da zasedejo naše kraje. Če njihovega imena ne sprejmemo, nekako prezremo zgodovinsko dejstvo, da so pač dejansko bili tu.

Kar se tržaških naselij tiče, večina so zgodovinsko slovenska in še danes v njih bivajo Slovenci; precej je takih, ki so sicer zgodovinsko slovenska, a v njih danes ni več slovensko govorečih; nekatera so italijanska, v glavnem nastala po vojni, kjer ni bilo in ni Slovencev. Ne moremo za vsak slučaj posebej debatirati, kaj naj napišemo.

Isti problem je bil pred časom z nemškimi in madžarskimi imeni slovenskih naselij, pa je bilo salomonsko odločeno, da preobilje podatkov pač ne more škoditi, in tuja poimenovanja so ostala. Pri tem ni nihče upošteval, kako hudo ta imena zbadajo v nos nam, ki ob meji živimo. Sedaj Sesana, Divaccia, Duttogliano in Pliscovizza della Madonna zbadajo v nos tudi vam, ki ne živite ob meji, in prav je tako. A s tem še nismo našli rešitve in verjetno je tudi ne bo mogoče najti. Pripomnil bom samo še to. Pred časom sem na it.wiki dodal slovenska poimenovanja za naše kraje, pa so bila izbrisana, "ker je to samo šovinizem in nobenega Italijana ta imena ne zanimajo". Tudi mi lahko enako ukrepamo, lahko pa smo tudi bolj strpni in civilizirani. Odločite vi, ki ste Slovenci, mi obmejni Slovenci smo preveč osebno prizadeti. (Samo dragi Yerpo, zgleda, da te vikam, saj si edini sogovornik...).

--IzTrsta 12:09, 23. oktober 2009 (CEST)

Predlagal bi, da zgodovinska tuja poimenovanja slovenskih mest sicer vključimo v članke, vendar kot kurioziteto, nikakor v prvem stavku. Torej v slogu »Pred nastankom SHS se je ČŠŽ v dokumentih imenoval Tschschzh« ali »Med italijansko okupacijo se je kraj ČŠŽ uradno imenoval Ccshzho«. Izjema so kraji, kjer je dvojezičnost uzakonjena, tam pa bi tuje poimenovanje navedel takoj na začetku v oklepaju. --romanm (pogovor) 00:43, 25. oktober 2009 (CEST)

Se popolnoma strinjam, a to je uporabno v glavnem za kraje, ki so danes v Sloveniji. Na Tržaškem je bolj malo uzakonjene dvojezičnosti. Prosim tvoj nasvet še v sledečih primerih: a) kraj je v Italiji, uradno ime je samo italijansko; pred vojno je velika večina prebivalcev govorila slovensko in kraj je bil splošno poznan s slovenskim imenom; danes je slovensko govorečih le skromna manjšina. b) kraj je v Italiji, nastal po vojni (torej pod Italijo), v njem ni nikoli bilo Slovencev, a je blizu slovenskih vasi, zato je sprejemljivo, da so bila v preteklosti za to lokacijo znana slovenska ledinska imena. Osebno mislim, da sta primera zelo različna, po mojem je a) slovenski kraj in lahko bi napisali recimo "Slovenska manjšina na Tržaškem imenuje kraj Takointako", medtem ko v primeru b) kraj ni nikoli bil slovenski in ne more biti merodajno, da so bila zemljišča v lasti slovenskih kmetov, danes ne moremo več uporabljati tistih imen. Če si Jakob zgradi hišo na bivši Janezovi zemlji, bo to Jakobova hiša, ne pa Janezova. V tem primeru jaz ne bi vpisal obeh imen v članek, dovolj je uradno italijansko. Kaj meniš? --IzTrsta 18:49, 25. oktober 2009 (CET)

Saj se strinjam, moj komentar se je nanašal na Yerpovega (»glej recimo Sežana, Koseč, Breginj, Divača, itd.«). V primerih, ki jih omenjaš, bi rekel, da a) pri krajih, za katere ima slovenska manjšina slovensko ime, imenujemo slovensko (torej po njihovo) že v naslovu, ne da bi morali imeli zato kakšno slabo vest, ker kakšen matični Slovenec ne ve, kako se pravilno po naše reče kraju (saj nekateri danes še Vidma in Gradca ne poznajo pod našim imenom); b) se strinjam s tabo, da za nova italijanska mesta na ozemlju starih slovenskih vasi uporabimo italijansko ime, če za mesto kot celoto nimamo slovenskega. --romanm (pogovor) 15:15, 26. oktober 2009 (CET)

Hvala za mnenje, bom popravil v seznamu naselij. --IzTrsta 18:34, 26. oktober 2009 (CET)

Zadnja urejanja od anonimneža sem popravil kolikor še ni Yerpo. Sam sem pred časom za Celje tuja imena (bila sta madžarsko in nemško) dal iz prvega stavka v poseben razdelek. Tako je npr. tudi pri Ajdovščini. Italijanska imena za občine v članke ne sodijo, saj je podobno kot s kraji, ki jih omenja IzTrsta, in, ki so nastali v Italiji po vojni. Enako je nastalo nekaj slovenskih občin. Na italijanski wp imajo domače in uradno ime zapisano krepko, tukaj je krepko zapisano večinoma domače ali uradno ime, če je enako uradnemu. Zgled: Dunaj. To, da so na italijanski wp dali ven slovenska imena, je pmm zgolj primitivizem in ne tostranski šovinizem. --xJaM 09:40, 29. oktober 2009 (CET)

Se strinjam. Rešitev, ki si jo našel za Dunaj in Ajdovščino, se mi zdi najboljša. Ko bom opisal vsako tržaško naselje posebej (če bom sploh do tega prišel), se bom ravnal po teh zgledih. Skušal bom to vnesti tudi na it wiki, pa bomo videli. --IzTrsta 14:49, 29. oktober 2009 (CET)

MMG: če se prav spomnim, smo pred leti na mojo pobudo v infopolje za slovenska naselja (gl. {{Infopolje Naselje v Sloveniji}}) dodali tudi rubriko zgodovinsko ime/imena, ki je namenjena prav imenom, ki se ne uporabljajo več - tudi tujejezičnim. Takrat sem mislil predvsem na nemška imena, ki jih imajo skoraj vsi slovenski kraji, ampak uporabno bi bilo tudi za te primere. IP 213 00:18, 31. oktober 2009 (CET)

Pri Kobaridu (in še nekaterih krajih) je trenutno le nemško ime. --xJaM 10:23, 2. november 2009 (CET)

Verjamem, ker imen nisem nikoli dodajal. Predlagal sem samo opcijo. Seveda je to uporabno samo za imena, ki so jih kraji v zgodovini dejansko imeli: Solnograd za Salzburg in podobno tu ne pride v poštev. --IP 213 15:11, 2. november 2009 (CET)

Nisem mislil glede na predlogo, mislil sem na to, da je Brskalnik vrgel ven italijansko ime. Sicer ga je nek anonimnež spet vrnil. --xJaM 14:07, 3. november 2009 (CET)

Ja, imen primorskih krajev in naselij na Tržaškem sta se lotila Brskalnik (prispevki) in nekdo z IP-ja, ki priprada Uradu Goriške pokrajine. V tej debati pod lipo vsega ne razumem, ker je za večjezičnost imena lahko toliko različnih dejavnikov. Me pa zanima, do kje v notranjost Slovenije naj se še zapisuje italijanska inačica poleg slovenske (iz npr. zgodovinskih vzrokov)? In kaj storiti pri imenih občin, kot je Občina Ajdovščina (gl. zadnja urejanja)? Lp, M۞Zaplotnik^(prispevki) 14:27, 3. november 2009 (CET)

Po moje ni tako zelo zapleteno: najprej je vedno slovensko ime, na dvojezičnih območjih je takoj nato (v oklepaju) uradno madžarsko ali italijansko ime. Izven dvojezičnega območja bi jaz tujejezična historično izpričana in "uradno" uporabljana imena pisal v infopolje - k rubriki zgodovinska imena. Imen v tujih jezikih, ki se niso dejansko "uradno" uporabljala nikakor ne bi pisal. Primeri: dvojezično ozemlje - "Koper (italijansko Capodistria), mesto ..."; izven dvojezičnega ozemlja - v uvodu samo "Ljubljana, glavno mesto...", v infopolju kot zgodovinsko ime še Laibach, in Lubiana (če se je italijansko ime uradno uporabljalo 1941-43, sicer ne; madžarskega ali japonskega imena - če ga slučajno imajo - ne pišemo).

Pri krajih izven Slovenije pa je najprej slovensko ime, če je še vedno v uporabi (Dunaj, Rim, Trst, Bazovica) - tu se držimo tega kar predpisuje slovenski standard, zatem v oklepaju uradno ime v tujem jeziku (Wien, Roma ...) in morda informativno še zastarela slovenska imena (Solnograd, Inomost ...). Seveda variant v drugih jezikih (angl. Vienna za Dunaj, nem. Mailand za Milano) ne pišemo. --IP 213 23:25, 3. november 2009 (CET)

Hvala za pojasnila in predvsem za link na slovenski standard, ki odpravlja veliko negotovosti. Prosim te še nekaj. Pregledal sem standard, a nisem našel slučaja slovenskih krajev v Italiji, oziroma našel sem na primer Trst, Čedad, Čento, a seveda ni vsake najmanjše vasi. Kako naj se ravnam? Na primer nisem našel vasi Dolina (it. San Dorligo della Valle), ki je slovenska občina z dvojezično upravo. Sem morda kaj spregledal? --IzTrsta 18:38, 4. november 2009 (CET)

Po moje je za te problem najboljši vir Krajevni leksikon Slovencev v Italiji. --IP 213 19:44, 5. november 2009 (CET)

Hvala, ga bom poiskal. --IzTrsta 13:13, 7. november 2009 (CET)

Jiaozi (valuta)

Kako se v slovenščini imenuje prvi kitajski papirnati denar, ki se v angleščini piše kot Jiaozi?--Octopus 12:34, 24. oktober 2009 (CEST)

Špajzl

V okviru nekaterih projektov v šolstvu je bilo vzpostavljeno spletišče, namenjeno opisom programske opreme uporabljane v šolstvu. Spletišče uporablja wikiprogramje, v okviru projekta pa bo izvedeno nekaj delavnic za slovenske učitelje. Posledično je upati tudi na kak prispevek v Wikipediji.--Andrejj 21:33, 30. oktober 2009 (CET)

sledeč->naslednji

Predlagam, da se beseda sledeč v celotnem besedilu (npr. Ta del kategorije ima sledeče podkategorije) zamenja z besedo naslednji. Lp Jasna Kespret, 4.11.09

Dober predlog. Ni pa uresničljiv neposredno ročno, razen, seveda, če ima kdo čas. Najbolje je zaprositi kakšnega bota, ki bi se zapeljal čez strani. Sorodna nerodna raba je bivši/nekdanji, pa morda še kakšen. --xJaM naslednji" class="ext-discussiontools-init-timestamplink">13:35, 4. november 2009 (CET)

Narobe sem zapisal. Gre za sistemski zapis (Posebno:AllMessages). Bom popravil. --xJaM 14:31, 4. november 2009 (CET)

Benka Pulko

Iz pogovora:

Spostovani Andrej, prosim da sprostite blokado strani. Teksti, ki jih vztrajno zavracate so povzeti po angleski strani, ker nihce ne zaklepa strani, kot jo vi. Teksti, ki ste jih nazadnje zavrnili uporabniku Cicamica, so bili oblikovno povzeti po strani pisateljice Brede Smolnikar in faktografsko po odzivih bralcev ter komisijskih razlag nagrad, ki so jih prejela Benkina dela. S spostovanjem, (Pocestnik 14:56, 1. november 2009 (CET))

Že mogoče, vendar taka oblika ne sodi semkaj: (... bralca prepriča, da so sanje uresničljive...).--Andrejj 21:53, 4. november 2009 (CET)

Spostovani, dokazujete, da tako povrsno kot berete vsebino wikipedije, berete tudi sporocila. Ce je to uradna razlaga strokovnega sveta Javnega sklada republike Slovenije za kulturo bralca prepriča, da so sanje uresničljive, bo pac morala biti sprejemljiva vsebina tudi za vas. Ponovno apeliramo na vas s prosnjo, da sprostite stran blokade. (Pocestnik 08:04, 6. november 2009 (CET))

Spoštovani (mimogrede križišče je povsem legitimna beseda), uradna razlaga strokovnega sveta Javnega sklada republike Slovenije za kulturo morda vas prepriča, žal pa to ni v skladu s pričakovanimi dolgočasnimi opisi (vsaj približno) enciklopedičnega članka; to bo pač moralo biti sprejemljivo tudi za vas. Ponovno apeliram na vas s prošnjo, da spremenite formulacije v besedilu. --Andrejj 08:32, 6. november 2009 (CET)

Zemljevid občin

Sam avtor Pip je že takrat ocenil, da njegov zemljevid ne bo zadostoval, ker so se in se še nameravajo ustanavljati nove občine. Če bi bil že sedaj zemljevid vseh občin bi to pomenilo ponovno nalaganje le - teh. N.pr. Občina Gorje ni več na zemljevidu. Vem, da se občine ne bodo spreminjale vsak dan, vendar zemljevidi novejših občin kljub temu manjkajo. Sedaj delam povezavo občin tudi na Geopedio in obratno. Kjer so narejeni opisi grbov je povezava tudi tja. Tako, da sedaj izgleda vse skupaj kar solidno. Tu pa bi vseeno bilo potrebno najti zadovoljivo rešitev. LP --Feri 18:27, 8. november 2009 (CET)

Že, vendar tole ne zgleda preveč lepo, pmsm bi zadostovala le povezava, brez ikone Geopedije. --Andrejj 20:56, 8. november 2009 (CET)

In kaj tam dela Izključi Ortofoto/Topo?? --Andrejj 20:58, 8. november 2009 (CET)

En delno s tem povezan komentar: mislim (in nisem edini), da ni treba v infopoljih pod zemljevidom posebej pisat da gre za lego občine v Sloveniji kot to počneš, ker je samoumevno. --Yerpo ^Ha? 20:55, 8. november 2009 (CET)

Oboje bom upošteval samo pri prvem mi je treba povezavo pokazati v infopolju.

Izključi Ortofoto/Topo pa je zato, ker dvomim, da bi vsak vedel, da se pri izključitvi pokaže meja občine, znotraj pa meje naselij na roza ozadju. Tako se pri občini, ki lma mnogo naselij prikaže z povečanjem razločno prav vsako. LP --Feri 21:15, 8. november 2009 (CET)

Mislim da ta izključi nikakor ne sodi tja, to je stvar Geopedije! --Andrejj 21:19, 8. november 2009 (CET)

Občina Apače, mislim da je tako bolje! --Andrejj 22:28, 8. november 2009 (CET)

Ja odlično, bom popravil. Hvala! LP --Feri 22:50, 8. november 2009 (CET)

Licenca

Besedilo se sme prosto uporabljati v skladu z dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0; uveljavljajo se lahko dodatni pogoji.

Kdaj je tole zamenjalo GFDL? --Andrejj 23:55, 8. november 2009 (CET)

Datuma ne vem, razen, da je moralo biti pred 1. avgustom 2009. Free Software Foundation je izdala posebno licenco GFDL 1.3, ki je do takrat dovoljevala migracijo. --romanm (pogovor) 00:16, 9. november 2009 (CET)

Ali tudi prav razumem? Creative Commons stvari ne dovoljuje rabiti v komercialne namene, GFDL pa načeloma da?

Ne. Na zgornjem Romanovem linku piše, da tudi CC-BY-SA dovoljuje komercialno rabo. Razlika je tudi v tem, da pri CC-BY-SA lahko navedeš le URL licence. --xJaM 08:34, 9. november 2009 (CET)

Tako je. Creative Commons so za verzijo 3.0 ravno na prošnjo Wikimedije napravili malo bolj kompatibilen GFDL-ju. Tako da ne, ni omejitev glede komercialnih namenov. Še največja razlika je, da zdaj ni treba objavit celega besedila licence ob vsakem izvodu dela, kjer se uporabi s CC licencirano gradivo, dovolj je link. Vsaj kolikor jaz razumem. Poleg tega je obvestilo o dovoljenju pomanjkljivo - vsebina je licencirana pod CC in GFDL, pri čemer lahko potem uporabnik izbere - glej [1]. --Yerpo ^Ha? 08:36, 9. november 2009 (CET)

Nova slika

Kaj menite? --Andrejj 19:38, 9. november 2009 (CET)

Proti Prejšna je veliko boljša, simbolizira posvet (starešin) pod lipo. --Janez Novak 22:21, 9. november 2009 (CET)

Komentar: všećno ... preden glasujem daj vsaj malo obreži - pa lahko damo obe eno pod drugo... --Miha 22:25, 9. november 2009 (CET)

Morda dodamo še sliko polne mize pivskih kozarcev v gostilni Pod lipo. --Janez Novak 22:29, 9. november 2009 (CET)

Komentar: Ta slika gre v korak s časom (moderni slog življenja, ko nekateri ljudje ne vedo več, kako izgleda lipa). Lahko bi si dali tudi fotografijo hrvaškega kovanca za eno lipo. Če so že težnje po zamenjavi slike drevesa, potem je v Sloveniji veliko priložnosti, od Najevske in one v Novi Štifti, do lokalnih vaških lip, izpod katerih bi lahko s fotoaparatom še celo sneli kakšne staroselce med pogovorom. Ziga 10:58, 10. november 2009 (CET)

Komentar: moj predlog bi bil, da se da staro sliko na levo, novo pa na desno. V smislu volka in koze bo zadoščeno vsem, pa še korakali bomo s časom.--Rude 11:09, 10. november 2009 (CET)

Proti Strinjam se z Janezom. If it works don't fix it, bi rekli Angleži. Če želimo v korak s časom, lahko tudi preimenujemo "Pod lipo" v "Twitter". To je ta čas in ta korak. Vrnil sem prejšnjo različico, dokler korakajoči ne dosežejo večine. --romanm (pogovor) 16:02, 10. november 2009 (CET)

He he, zanimivi odzivi ... na predlog zamenjave ene slike. Če pomislim, da so nekateri hoteli mesečno spreminjati videz glavne strani ... :-) --Andrejj 18:42, 10. november 2009 (CET)

Za Edina uradna fotografija slika do sedaj. Heh, pa še duhovita je! --Igor 22:42, 10. november 2009 (CET)

Komentar: Kaj pa Združitev ?! --Feri 00:03, 11. november 2009 (CET)

Komentar: Feri, vsaj pod kaktus bi dal to tablico! Kam pa pridemo brez domišljija?! --Igor 06:43, 11. november 2009 (CET)

Kafić

Na hr:Wikipedija so se (žal) kar precej skeglali ... --Andrejj 23:37, 11. november 2009 (CET)

Uh, pa sem pred časom mislil, da je pri nas hudo... --Rude 07:56, 12. november 2009 (CET)

Ta zgodba se že kar dolgo vleče na hr. Praktično vsakič ko naletim na kakšen pogovor tam, berem, kako so si spet skočili v lase. V bistvu me preseneča kvaliteta vsebine pri njih, vsaj glede na to koliko se pričkajo. --Yerpo ^Ha? 13:18, 13. november 2009 (CET)

Nova runda zbiranja sredstev

Na Meti sem prevedel sporočila za trenutno kampanjo zbiranja donacij - glej meta:Fundraising 2009/core messages/sl. Prosim če lahko kdo malo pregleda prevode in popravi morebitne slogovne/slovnične nerodnosti. Pravijo, da ni treba da je prevod čisto natančen, samo da se ohrani bistvo. --Yerpo ^Ha? 13:18, 13. november 2009 (CET)

Sem šel nekajkrat skozi besedilo in vnesel par popravkov in prevodnih izboljšav. Kaj pa je še treba postoriti, da bodo slovenski prevod kampanjskih sporočil spravili v uporabo na SL:WP? M۞Zaplotnik^(prispevki) 16:02, 14. november 2009 (CET)

Tole je dovolj. Ostalo bodo postorili ljudje, ki skrbijo za sistemska sporočila. --Yerpo ^Ha? 19:53, 14. november 2009 (CET)

Ko smo že pri tem, v tej kampanji bo organizacija Omidyar Network podvojila vse donacije v znesku 100 USD ali več. Če je kdo mislil prispevati, le da ne tako velik znesek, se mu torej zdaj izplača povezati še z ostalimi takšnimi in skupaj nakazati ~70 EUR, da jih bo Omidyar podvojil. --romanm (pogovor) 13:41, 17. november 2009 (CET)

A se potem organiziramo? Jaz sem pripravljen tokrat donirat 10-20 EUR; lahko nakažem preko svojega PayPal računa če mi zaupate svoje prispevke. --Yerpo ^Ha? 09:44, 18. november 2009 (CET)

na današnji dan 15. novembra

V rubriki na današnji dan je v 15. november (in na prvi strani) uvrščen mednarodni dan filozofije. Mogoče je bil kakšno leto prej, saj se mednarodni dan filozofije obeležuje vsak tretji torek v novembru. Tako bo to leto padel na torek 17. novembra. Hinko Gnito 21:19, 15. november 2009 (CET)

Packarija prve dnevniške vrste

--> Prvi primer za na dnevni red DRUŠTVA!

Kraja intelektualne lastnine je ŠE VEDNO KRAJA. Vzeto iz (preskenirano): Dnevnik, petek, 13. november 2009, stran 17, rubrika Ste vedeli.

Packi grdi! Vse lepo in prav ampak da dobesedno kopirajo našo sekcijo Ste vedeli, je pa kaplja čez rob. Wolf-Rayetove zvezde, vodne bolhe, rapamicin, Gaetano Kanizsa, moj članek Milan Španović, Milka Planinc in Ledene steze so DOBESEDNO PREKOPIRANE Z WIKIPEDIJE, o nas, avtorjih, pa ne duha ne sluha.

In ne le to, zadnjič sem gledal kratek dokumentarni prispevek o Renéju Magrittu v oddaji 11ta šola, se mi zdi (sigurno je bilo na nacionalki). In kaj sem slišal? Svoj citat!?! Sicer nimam nič proti, če bi me le navedli za avtorja... lp--Jambornik ^Nja 23:02, 13. november 2009 (CET)

Dokler ne bo z nami sodeloval kak avtorski pravnik, lahko samo sikamo tule po pogovornih straneh. Tudi mnogo svojih slik (ki pač bolj padejo v oči) sem že videl v napovednikih, v križankah, na spletnih straneh in v časospisju. Svojega dela sicer nisem prispeval zato, da bi dobil kakšno kolajno, prej zato, da bi s kolikor toliko zgledno začetno bazo podatkov wikipedija vzbudila zanimanje in sodelovanje novih wikipedistov, ki bi v tej enciklopediji videli smisel. Izgleda, da smisel wp. vidijo samo tisti, ki jemljejo. Dati je v Sloveniji težko. Ziga 07:34, 14. november 2009 (CET)

Ja, pri takih prispevkih avtor niha med zadovoljstvom nad objavo vsebine ter med žalostjo nad neobjavo vira. Treba je enostavno spisati mejl uredništvu, v katerem se mu zahvaljujemo za uporabo podatkov in prosim za navedbo vira. --Andrejj 08:27, 14. november 2009 (CET)

Ja brez pravnikov bo težko. Očitno pa je, da jih prostovoljno delo za WP ne zanima. Ali pa samo ne najdemo pravega? Vseeno bi bilo pametno napisati kakšno pisemce. Mogoče ne samo Dnevniku, ampak še komu, da jim bo vsaj malo nerodno. IP 213 08:31, 14. november 2009 (CET)

Tole poznam, vem tudi, da ni prvič. Vsaj rubrika iz prejšnjega tedna je bila ravno tako tričetrt sestavljena iz našega dela, pa mogoče še katera starejša. Enkrat lani je bila v križanki tudi ena znana fotka. Sem ravno razmišljal kaj naredit, pa me je Jambornik prehitel. Zaenkrat predlagam, da pač dodamo primer na kup - Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov - in poskušamo sestavit kakšno prijazno pisemce Dnevniku. Glede na to, da so cajtng, bi lahko zahtevali javno opravičilo, pa če jim bo dovolj nerodno bodo mogoče dovzetni za idejo da donirajo kakšno fotko iz svojega arhiva v prosto uporabo (recimo). --Yerpo ^Ha? 08:56, 14. november 2009 (CET)

Tudi meni so v prilogi mojdom že ukradli nekaj slik. Rabimo društvo in pravnika. Ta ideja o javnem opravičilu (in to ne nekje v drobnem tisku na strani XY ampak kar lepo kot se spodobi - na zadnji ali prvi strani v okencu) je tudi zelo dobra. lp, --Miha 10:03, 14. november 2009 (CET)

Vprašanje je: ali bi na račun tovrstnih kraj intelektualne lastnine služili mastne pare, če bi živeli v kakšni drugi državi (precedenčni primeri ipd.)? Je pa res, da imamo tudi mi gotovo nekaj člankov, ki so sem skopirani brez dovoljenja - in tega nismo uspeli opaziti - ker wp. skupnost pač ni etično homogena. Neko podjetje ala Dnevnik - pa naše prispevke uporablja zavestno.

Btw. zadnjič sem na frankfurtskem sejmu listal strokovno knjigo o glasbi, v kateri je bila objavljena slika iz Zbirke [2] (seveda z navedbo in dovoljenjem). Tako da je wp. očitno več kot le nek zanesenjaški blog. Ziga 11:03, 14. november 2009 (CET)

Sem bral komentar nekoga na Zbirki, ki mu je en cajtng ravno tako ukradel sliko. Tip jim je poslal račun za normalen honorar za tako vrsto gradiva, povečan za 2x ker so objavili brez dovoljenja, in so enostavno plačali. BTW pa izpolnjevanje določil licence ni povezano s tem ali je WP zanesenjaški blog ali ne, temveč s kulturo tistega, ki avtorsko delo uporabi. Pa čeprav z bloga. --Yerpo ^Ha? 11:10, 14. november 2009 (CET)

Pa torej poskusimo še mi na tak način. Če kdo kje vidi svojo sliko, naj cajtengu pošlje račun, pa bomo videli, kaj bo (samo slika ne sme biti v public domain). Ziga 11:23, 14. november 2009 (CET)

Ja .. ampak če se v naši državi lopovom ne zgodi nič, bo verjetno tudi v tem primeru tako ... žal. Ni pa razumljivo, da se ne potrudijo niti toliko, da bi prebesedili tekste. Tako jim ne bi mogli ničesar dokazati. Očitno tako kot lopovstvo tudi lenoba nima meja.--Rude 14:04, 14. november 2009 (CET)

Ne vem kako naj jim dostavim račun, ker se na WP vedno predstavljam s psevdonimon. Sicer pa sem prepisano Ste vedeli... rubriko že tudi zasledila v nekem drugem časopisu. Me zanima kolko so plačani za prepisovanje. Mogoče bi bilo učinkovito napisati kakšen članek o kršenju wikipedijinih avtorskih pravic - s konkretnimi imeni. Če ima kdo kakšnega znanca novinarja, ki bi pomagal sestaviti kakšen udaren članek v svojem časopisu, bi bilo najbolj učinkovito. Pravica Hlapca Jerneja je pri nas na žalost najbolj učinkovita. --Pinky 19:57, 14. november 2009 (CET)

Ko bi vi vedeli, od kod vse založbe in mediji prepisujejo in kopirajo brez navedbe vira ... Seveda kjer ni tožnika, ni sodnika. Kultura je v kapitalizmu imaginaren pojem, za pravnika, ki bi delal zastojn, pa tudi še nisem slišal. Kaj torej? Lahko pošiljamo račune, mogoče bo kak celo plačan, ampak praksa se bo samo širila, dokler ne bo ene par pravnomočnih sodb na to temo za zgled. Društvo je verjetno najboljša/edina rešitev, žal sam nimam časa, da bi kakorkoli prispeval, ampak ga podpiram in upam, da bo kaj iz tega. Do takrat nam ostane tolažba, da je kopiranje simptom naše uspešnosti. P&P 01:15, 15. november 2009 (CET)

Ko smo že pri kulturi in zanesenjaštvu, poglejte kdo uporablja slike z Zbirke (s skoraj vsem kar licenca zahteva): klik. Uglednejšo organizacijo boste težko našli. --Yerpo ^Ha? 08:52, 15. november 2009 (CET)

Hm, morda bi pa kak študent prava lahko delal magistrsko nalogo ali kaj podobnega na temo AP in wp.? Ziga 09:11, 15. november 2009 (CET)

Ja, in besedilo bi skopiral ... :-)

Nekatere fakultete sicer že imajo softver, ki preverja stopnjo avtorskosti izdelka, rezultati pa so pričakovani. Včasih pa tudi nepričakovani - celo ob kaki diplomi zaposlenega se je zataknilo! Plagiatorstvo tudi višje, npr. pri doktoratih, ni povsem izključeno, čeprav je bolj prefinjeno: namesto golega CTRL-C + CTRL-V se uporablja ideje ali izsledke koga drugega.

Razlogi za kopiranje so povsem jasni: udobnost in hitrost "dela", na drugi strani pa seveda nepoznavanje vsebine, ki jo kandidat "predstavlja". V srednji šoli sem gledal predstavitve, ko je dijakova naloga vsebovala fraze "sem pokazala", "sem ugotovila" ...

Za naš konkreten problem je za začetek najboljši mehko-pozitivističen pristop: mejl v smislu hvala za uporabo "naših" vsebin, prosimo pa - sedaj in v prihodnje - za ustrezno navedbo virov in avtorjev. Moram pa tudi reči, da sem že dobil dva ali tri mejle v smislu dovoljenja za uporabo - recimo mojih slik. Še en predlog bi bil, da (časopisi) objavijo članek, kjer je poleg splošnega fenomena "norih" wikipedistov, bolj poudarjen tudi način uporabe gradiva. --Andrejj 09:53, 15. november 2009 (CET)

Jaz o volku ...

Lenart J. Kučić. Elektronsko preganjanje plagiatorstva - Diplomirati z ukradeno diplomo. DELO Sobotna priloga, 14.11.2009. [3]

Citat1: Mlajšim študentom, ki so se z informacijskimi tehnologijami spoznali že v osnovni šoli, je postala uporaba internetnih vsebin tako samoumevna, da se niso niti zavedali, da je lahko z nekritično uporabo Googla, Wikipedie ali tujega avtorskega dela sploh kaj narobe. --Andrejj 18:03, 15. november 2009 (CET)

Citat2:

Zato so si poskušali (študentje) z »izposojami« teh nalog nekoliko olajšati študijsko tlako, saj so vedeli, da njihovi univerzitetni profesorji – ki pogosto ne sodijo med najbolj tehnološko razgledano skupino prebivalstva – take goljufije skoraj zagotovo ne bodo odkrili. --Andrejj 18:36, 15. november 2009 (CET)

Ta softver (za katerega lahko potrdim, da se ga dejansko uporablja) je izguba denarja - obstajajo bolj učinkoviti prijemi. Tudi jaz sem že dobil nekaj prošenj in vprašanj kako lahko uporabijo slike (ena izmed prošenj je bila MMG tudi iz POP TVja). S predlaganim pristopom pa se strinjam. In še: zanimive so cross-reference (nekateri učbeniki (nezadostno) navajajo kot uporabljeno literaturo (angleško) Wikipedijo (samo www.wikipedia.org), nekaj časa pa so bili (ne spomnim se v konkretno katerem članku) sklici na učbenik; še več pa je takega gradiva kjer v zahvalo napišejo: »Uporabili smo tudi fotografije iz naslednjih virov: /.../ Wikipedia« (kar pa je spet pomankljivo). Ko bom imel nekaj več časa dodam delne kršitve v tabelo. lp, --Miha 18:06, 15. november 2009 (CET)

Po drugi strani pa lahko ugotovimo, da internet v družbo ponovno prinaša komunistično doktrino: "vse je naše". A ne bi bilo potem bolj ustrezno Dnevniku napisati zahvalo, ker so si izposodili naša besedila/slike - hkrati pa na wp. objaviti nekaj njihovih uporabnih prispevkov, seveda, hkrati s ponovno zahvalo, da bodo vedeli. Saj mora biti torej tovrstna blagovna menjava samoumevna. Pa naj Dnevnik potem piše za wikipedijo (in še zlektorirano bomo imeli, he, he). Kajti verjetno izhod iz tovrstne Texas-krize še zdaleč ni blizu. Prejkone se trend dolgih prstov šele začenja, večja ko bo wp., bolj bojo prsti lenuhov srbeli. In ko smo že pri AP, kakšen zgled dajejo največji www ponudniki? Zadnjič sem si na youtube pogledal The Tamarind Seed (Omar Sharif) cel film, sicer razrezan na manjše kose (verjetno ima celovečerni film kak copyright, mar ne? Dokler bo tako, bo wikipediji težko. lp., Ziga 19:00, 15. november 2009 (CET)

Problem je samo v tem, da oni za razliko od nas imajo dovolj sredstev za vlačenje po sodiščih. Jaz bi to raje napravil za stvar ugleda - najprej jim lepo rečemo, v primeru da ne bo odziva pa razbobnamo po drugih medijih da kradejo (seveda pa bo treba prej najt medij podobnega kalibra, ki ne počne tega, kar zna bit problem). Isto za ostale uporabnike naših vsebin. --Yerpo ^Ha? 19:09, 15. november 2009 (CET)

Kako pa boš dokazal, da je "vzeto" z Wikipedije?--Jani Steržaj *?* 19:13, 15. november 2009 (CET)

Glede na to, da je dobesedno skopirano, je to enostavno. Za vsako urejanje imamo časovni zapis, ki je zgodnejši od datuma ko je izšel časopis. --Yerpo ^Ha? 21:21, 15. november 2009 (CET)

Ampak je to res kršenje pravic, glede na to, da je Wikipedija "Prosta enciklopedija" in dostopna vsemu človeštvu in uporablja prav tako take vire? --Jani Steržaj *?* 21:30, 15. november 2009 (CET)

Preberi pogoje uporabe. Res je uporaba v vsak možen namen brezplačna, pridržujemo pa si pravico da se prizna naše avtorstvo in zahtevamo, da se gradivo razširja pod istimi pogoji - torej da je prosto za vekomaj. Če ga objavi časopis pod svojim "copyrightom", krši oba ta pogoja. Uporaba virov pa ni isto kot prepisovanje. --Yerpo ^Ha? 21:49, 15. november 2009 (CET)

Nov dodatek; se opravičujem, ampak sem se odločila dodati še en primer kršitve kar tule; problematična je tretja slikca stolnice. LP; -Amazone 22:24, 6. december 2009 (CET)

Čestitke

Čestito Svetsko prvenstvo i velike buduce pobede. Pozdrav iz Makedonije.--MacedonianBoy 00:22, 19. november 2009 (CET)

Hvala. --Andrejj 10:09, 28. november 2009 (CET)

Fuzbal

Na glavno stran sem ravno dodal fuzbalsko čestitko. Mislim, da nima nihče nič proti, če ostane nekaj dni (do npr. ponedeljka?). Ali pač? --Jambornik ^Nja 17:37, 20. november 2009 (CET)

Nogometno :). Meni izgleda nekoliko neestetsko, vendar nimam nobenih drugih rešitev. --Miha 18:31, 20. november 2009 (CET)

Meni tudi. Mogoče bi bilo bolje, če bi vrhnji tekst skrčili in dali sliki na celotno širino strani (vsaka pol), vendar pa potem nihče ne bi bral obvestila o možnosti prispevanja slikovnega gradiva. --Jambornik ^Nja 19:32, 20. november 2009 (CET)

Men pa zgleda čist fajn, tak da lahko kar tako ostane. :) --Archangel 20:25, 20. november 2009 (CET)

Menim, da tak banner ne spada na glavno stran, ker je a) fuzbal za marsikoga čisto obrobna tema in b) slovenska Wikipedija naj bi bila nepristranska in slovenski wikipedisti nimamo skupnega stališča o tem, ali čestitamo ali ne. Projekt sam pa nikomur ne čestita, ker ni oseba. Poleg tega sta fotografija in logotip uporabljena pod določilom fair use in njuna objava na glavni strani pomeni kršitev avtorskih pravic lastnika, v isti sapi pa opozarjate, naj uporabniki ne kršijo avtorskih pravic. Pa namesto JAR se naj bi uporabljala kratica RJA (glej Pogovor:Republika Južna Afrika) in slika nogometne reprezentance iz leta 2007 je tukaj absolutno out-of-date. Skratka, ta banner zelo škoduje ugledu Wikipedije. Svetujem vam, da v prihodnje bolje premislite, kaj objavljate na glavni strani. --Eleassar ^pogovor 18:37, 22. november 2009 (CET)

Sploh se ne strinjam s trditvijo, da je fuzbal obrobna tema (?!). Obrobna tema je nekaj, kar ostane na obrobju zanimanja splošne populacije, in to fuzbal zagotovi NI. Drugič, kako pa naj bi postavili nek banner na glavno stran, da ne bi čestitala oseba, temveč celoten projekt? Meni se zdi logično, da banner objavi neka oseba v imenu celotnega projekta, ali vsaj večine sodelavcev.

slovenski wikipedisti nimamo skupnega stališča o tem, ali čestitamo ali ne... zelo sumljivo. Se pravi, da čestitaš prijatelju za rojstni dan, le če se s prijatelji prej zmenite, sicer ne? Pa še to, če si novinec na Wikipediji, tu se tikamo. lp, --Jambornik ^Nja 22:21, 26. november 2009 (CET)

Rekel sem za marsikoga, javnomnenjskih raziskav o vlogi fuzbala v življenju povprečnega bralca slovenske Wikipedije pa se nisem loteval. Napiše se "Slovenski wikipedisti čestitamo", pa je sporno, ker kdo pa ima pravico govoriti v mojem imenu? Pa mmg, nisem novinec, imam več urejanj (tu in na angleški wp) kot jih boš ti imel kadar koli in nisem se obračal samo nate, ampak tudi na ostale, ki so podprli banner. Sicer pa vsem skupaj želim lep večer in uspešno urejanje. --Eleassar ^pogovor 20:37, 27. november 2009 (CET)

To je pa res že kriza, da se glede nogometa kregamo, pri tem da so se naši uvrstili na sp... No ja, brez zamere pa lep pozdrav. --Jambornik ^Nja 23:09, 27. november 2009 (CET)

Ne kregamo se glede nogometa (čeprav bi se tudi lahko) temveč glede - milo rečeno - neestetske čestitke. Ampak recimo da je zadeva mimo. Našim pa vsekakor bravo.--Andrejj 10:29, 28. november 2009 (CET)

Meni osebno gre tole na živce, s svojo velikostjo deklasira vso preostalo stran. Ko bi jo vsaj namestili spodaj ... --Pinky 19:27, 22. november 2009 (CET)

Kje je ta čestitka? Jo je kdo odstranil? lp. --Slovenec_sem 22:53, 26. november 2009 (CET)

Ja, smo jo pustili samo do vikenda. Tukaj jo lahko vidiš če si zgrešil. — Yerpo ^Ha? 07:59, 27. november 2009 (CET)

Kaj pa obvestilo o društvu? Je še vedno aktualno? --IP 213 11:38, 27. november 2009 (CET)

Dobro vprašanje — Yerpo ^Ha? 13:10, 27. november 2009 (CET)

Od Nordijska mitologija do Skandinavska mitologija

Dober večer! Sorry because i dont speak well slovene, this is a zelo lep jezik, but i have not studied enough yet. I have a problem with an article "Nordijska mitologija" wich I have translated to "Skandinavska mitologija", I have done that because the finnish people had another mytologhy near completely different, and the name "Skandinavska" would be much more neutral. I have translated the article, but i dont know if it is well. What think you about it? And also if it is correct, i have another problem, i cant change the name of the cathegory such Nordijska mitologja or other similars. I leave you a strong hug -- Plav mušketir ^Živijo 21:39, 22. november 2009 (CET)

"Skandinavska mitologija" seems problematic term to me, because it excludes Iceland (Edda and other Icelandic mediaeval scripts). Norse mythology is probably general term for Scandinavian, Finnish and Icelandic mythology altogether? Pozdrav, M۞Zaplotnik^(prispevki) 21:57, 22. november 2009 (CET)

That is the problem, because the term nordic seems also Finland, and the finnish mythology was near completely different from the viking mythology, only some characteristics of Thor can be associated with Ukko, the leader of the finnish pantheon, but beyond that they were strikingly differents . Iceland was a scandinavian settlement, whose mythology inherited, but it is true that did not belong to Scandinavia. I think we could clarify in the article that this mythology was very much present in Iceland, and in fact, the sources of it are almost all they icelandish, the name "nordic" is not good due finish question, and the wikipedias of Finland and also Estonia, Hungary, Lithuania, Latvia and Russia (all that countries very closed to Finland) use the term Skandinavian mythology, due the icelandish question i do not know wath is correct, ¿wath think you? -- Plav mušketir ^Živijo 22:21, 22. november 2009 (CET) (PD: Thank you for be here talking ;) )

The thing is, the phrase "nordijska mitologija" is synonymous with Thor & the gang and is commonly used in Slovenia. I think that the article should be placed back at this title. Of course it should be then clarified that Finns have a diferent set of beliefs despite them also being Nordic. --Yerpo ^Ha? 22:29, 22. november 2009 (CET)

Mmm, that is a good alternative, but i think the other term would be much more exact. ¿Is not the term Skandiavska mitologja used in Slovenia? If it is not much used, i am agree with your alternative -- Plav mušketir ^Živijo 22:33, 22. november 2009 (CET)

I agree with Yerpo and MZ. Although I think both alternatives are theoretically acceptable, I have to admit I haven't heard the term "Skandinavska mitologija" in Slovene until now. No offense but "Nordijska mitologija" sounds much more natural to me. Greetings --Jambornik ^Nja 23:27, 22. november 2009 (CET)

That is te problem, Nordijska mitologija is commoner than Skandinavska, but Skandinavska is more apropiated, beucause Iceland was daughter of the scandinavian culture and Finland had not almost any contact with the viking countries in the mythological issue. But if we can clarify that this mythology was not shared by the finnic peoples, I believe that is good -- Plav mušketir ^Živijo 00:22, 23. november 2009 (CET)

Plav mušketir, I strongly disagree with the change. I see the complexity of the problem, but the term "nordijska mitologija" has been commonly used in Slovenian to denote the Valhalla gang (and all other languages which I looked up for that matter, except Finnish). "Skandinavska" exists in Slovenian, but is approximately six times less common (fidaplus, najdi.si).

Apart from that, I gather one of the basic rules of Wikipedia is to rely on established sources and not on own research, so I think such changes as renaming an article should never be made without reference (where possible). Unless you can produce that, I suggest that these changes be undone. However, I agree that the issue deserves mention in the article. I can write it if you wish. P&P 15:19, 26. november 2009 (CET)

I reverted the change and added a sentence of explanation about the Finns. Please check. — Yerpo ^Ha? 11:04, 4. december 2009 (CET)

Legenda

Pri tej sliki (katasterski karti) bi rabil legendo.

Legenda je med drugim tudi - navodilo za razumevanje ustaljenih, dogovorjenih znakov: legenda k zemljevidu. --Feri 12:01, 25. november 2009 (CET)

Izbrani članki: glasujte in predlagajte!

Sicer jih bo zmanjkalo. Še predlog je en sam, pa še ta slabo kaže in verjetno ne bo sprejet. --Jambornik ^Nja 11:29, 28. november 2009 (CET)

Nea se deri, saj ne gori voda. Če kak članek ostane gor dodaten teden ni nič narobe. Mimogrede, navedke pri Sulejmanu je Archangel porihtal. — Yerpo ^Ha? 12:56, 28. november 2009 (CET)

Enako velja za izbrane slike. lp, --Miha 14:25, 28. november 2009 (CET)

Jaz bi predlagal hepatitis B, ampak ne znam :) LP--Marko3 16:55, 28. november 2009 (CET)

Ko smo že pri tem, bi bilo fajn odpret glasovanje za sliko leta. Med nedavno izbranimi predlogi in v čakalnici jih je dovolj za te štiri tedne do konca 2009. — Yerpo ^Ha? 15:45, 29. november 2009 (CET)

Ne skrbi nisem pozabil. Najverjetneje bom vse skupaj uredil v sredo (ko bom tudi imel čas zamenjati trenutno sliko). In MMG: iščem novega skrbnika projekta. lp, --Miha 18:48, 29. november 2009 (CET)

Britannica Online

Kaže da Britannica Online uporablja tudi slike iz Wikipedije - z ustreznim navajanjem licence.

Nekatere neumnosti pa ostajajo Novo mesto:

The modern city has a hydroelectric power plant as well as textile, automobile, and chemical-pharmaceutical industries. Uranium deposits have been discovered nearby.

Elektrarna? Uran?? --Andrejj 22:16, 29. november 2009 (CET)

Toliko o kredibilnosti Britannice. Si mogoče uran našli v JE Krško, v skladišču? Če gledamo bolj od daleč, so HE na Savi (Blanca, Krško, ) res blizu Novega mesta. Če gledamo še bolj od daleč, pa je nearby tudi Jadransko morje. lp., Ziga 09:18, 30. november 2009 (CET)

Edina elektrarna res blizu je bila Hidroelektrarna Prečna (ki je sicer Novemu mestu dajala prvo elektriko), obratovala je od leta 1920 do 1.2.1972, ko so jo zaradi dotrajanosti zaprli in konzervirali. Najbližji (znani) uran pa je na Žirovskem vrhu.

Sicer pa je v člankih kar precej slik z Wikipedije. --Andrejj 10:11, 30. november 2009 (CET)

Leta Britannice bodo počasi minila? Ziga 22:52, 30. november 2009 (CET)

Glasovanja v tujem imenu

Od kdaj lahko uporabniki glasujemo v imenu nekoga drugega? Tule ??? --Rude 12:29, 1. december 2009 (CET)

Am, v tem konkretnem primeru ... ... ... Sicer pa niti pod razno ne. --Miha 15:53, 1. december 2009 (CET)

Zakaj pa v tem konkretnem primeru? — Yerpo ^Ha? 15:59, 1. december 2009 (CET)

Nogavičnik ;-) ??--Andrejj 16:38, 1. december 2009 (CET)

Kakopak. Kadar ne opazim, da so mož že avtomatsko prijavljeni (na moji mašini). Kolikor vem, sem se podpisala. --Amazone 17:24, 1. december 2009 (CET)

Očitno ne s štirimi tildami, kar je tako ali tako precej lažje kot pisanje... --Rude 17:34, 1. december 2009 (CET)

...izkoristi višek časa raje za kako dobro nočno fotografijo, kaj meniš, ne bi bilo to bolje? Obljubim, da bom glasovala kot ženska (morda se mi E. pridruži);)--Amazone 17:43, 1. december 2009 (CET)

Bom raje počakal, da ustvarijo drugi...--Rude 19:03, 1. december 2009 (CET)

Slovenski biografski leksikon

Slovenski biografski leksikon obstaja tudi v spletni izvedbi. Takole pravi kolofon:

© Vse pravice pridržane SAZU in ZRC SAZU. Elektronska izdaja SBL je za akademske in nekomercialne namene uporabnikom prosto dostopna na svetovnem spletu. --Andrejj 21:58, 1. december 2009 (CET)

Zanimiva stvar. Prava zakladnica. GFDL načeloma menda dovoljuje komercialne namene. --xJaM 22:03, 1. december 2009 (CET)

Ja, licenca je bolj restriktivna od wikipedijske, tako da enostavno kopiranje biografij ni možno. So pa podatki zelo uporabni. — Yerpo ^Ha? 22:17, 1. december 2009 (CET)

Je pa dokaj lesen nabor biografij: če pogledamo samo (glavne) prešernove nagrajence, manjka Gustav Gnamuš, Vojteh Ravnikar, Mojmir Lasan, Alenka Bartl, Miloš Bonča, Oton Jugovec in celo režiser Mile Korun, da ne bi zdaj brskali naprej. In če je stvar, kot piše v predgovoru leksikona, izhajala od 1925 do 1991, potem so bili ustvarjalci definitivno površni, saj je Korun dobil nagrado že leta 1981. Nivo uradnih slovenskih zakladnic podakov in znanja? Ziga 08:54, 2. december 2009 (CET)

Korun ni edini, na črko K ni nikogar, ki bi umrl po letu 1931. Da ni ta reč res nastajala od leta 1925 in lepo po abecedi? --romanm (pogovor) 09:32, 2. december 2009 (CET)

Hja, ZRC ima PMM velike težave s financiranjem in predvsem z delovno silo. Npr. na glasbenem področju so nazadnje so naredili 5. knjigo "Slovenske ljudske pesmi" (prva je bila izdana leta 1997, sM), v začetku pa je bilo planiranih kakšnih 17, 20... Preden bodo torej naredili vse, kar so si zamislili, bo preteklo še mnogo vode. Kot biografski leksikon se mi zdi bolj priročen Menašev, čeprav je bolj telegrafski, no, tudi v njem manjka kar dosti gesel, pa je vendarle n-krat obišrnejši od tegale. Upajmo, da bo wikipedija čez kakšnih 10 let pokrila večino merodajnih slovenskih biografij. Ziga 10:42, 2. december 2009 (CET)

Pri uporabi SBL je treba upoštevati, da je nastajal zelo dolgo, tako da so prve črke abecede že precej neaktualne. Bonča, Bartl in podobni so bili morda še v osnovni šoli, ko je izšel zvezek s črko B. Sicer pa je SBL nedvomno najboljši slovenski biografski leksikon: gesla so temeljita, podrobna, obsežna, pisali so jih uveljavljeni znanstveniki. MMG: na spletu je tudi novejši Primorski slovenski biografski leksikon - [4]. --IP 213 14:46, 2. december 2009 (CET)

Nouvi Zákon

Prosim poglednite članek o Nouvem Zákonu, ker letos je leto Števana Küzmiča. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 11:27, 2. december 2009 (CET)

Boljši bi bil še razširiti. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 11:30, 2. december 2009 (CET)

Projekt izbranih slik

• Teče prvi krog glasovanja za sliko leta.
• Iščejo se novi kandidati za skrbnika projekta.

lp, --Miha 17:47, 2. december 2009 (CET)

Napaka v zapisu citronske kisline

Pozdravljeni! Ob iskanju informacij v zvezi z citronsko kislino sem naletel na napako. Citronska kislina ima namreč 7 kisikovih atomov, in ne 6, kakor je napisano v začetku članka. Povezava do članka: Citronska kislina

Torej, C6H8O7. Lep pozdrav, Miha—-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:94.127.31.177 (pogovor • prispevki) 2. 12. 09.

Prosim, kar popravi, kar je narobe. Članek lahko seveda tudi dopolniš z ustrezno vsebino, tako da kar pogumno. Tule je povezava za urejanje članka. LP, M۞Zaplotnik^(prispevki) 23:28, 2. december 2009 (CET)

Wikipedia v cajtngih

• Wikipedia mora razkriti identiteto "urednika", ki je izsiljeval mater in otroka
• Wikipedija izgubila 49 tisoč urednikov svojih spletnih strani]
• Wikipedia je spletna stran z največ vpliva na uporabnike

Izvor fotk

Opažam, da dajete nekateri izkušeni Wikipedisti začetnikom za nalaganje fotk in drugega grafičnega materiala delno napačna navodila. Napaka se nanaša na rubriko Izvor. Pogosto navodilo je, da se tu vpiše Lastno delo. Po novem je na Zbirki to napačno. Že precej časa divjajo po Zbirki razni programi (napačno imenovani boti), ki razno razne (vsaj malo standardne) definicije izvora zamenjujejo z predlogo {{Own}}. Če je slovenski vmesnik se lepo izpiše Lastno delo. --Janez Novak 19:03, 7. december 2009 (CET)

Stvar je v tem, da tukaj predloge {{Own}} še nimamo. Mislim (kar sem ti že napisal v odgovor na svoji strani), da je popolnoma dovolj če se napiše kot izvor karkoli, kar pomeni da je gradivo "lastno delo". Glavni razlog da se na Zbirki osnovne informacije zapisujejo s predlogami je lokalizacija, kar pa tukaj itak ni pomembno ker operiramo samo v slovenščini. Če se bo kdo lotil prestavljanja slik v Zbirko (kolikor vem počnem to zaenkrat samo jaz), bo pa itak napisal da je avtor ta in ta v slovenski Wikipediji. Oz. bo vprašal če ne bo znal slovensko. — Yerpo ^Ha? 19:10, 7. december 2009 (CET)

Wiki stats

Trenutno smo med wikipedijami na 34. mestu po številu člankov. V zadnjem letu so nas prehiteli Srbi, ki so že prebili število 100.000, Hrvati pa so trenutno uvrščeni tik za nami, kot je mogoče videti tule. Se pozna, če je ljudi več... Me pa zanima, če kje obstajajo skupni grafikoni, na katerih je mogoče primerjati rast wikipedij v času. (S tem ne mislim na kaj takega, temveč na enostaven slikovni prikaz - krivulje). lp., Ziga 09:42, 9. december 2009 (CET)

Nekje sem že videl tak graf, pa ga pri najboljši volji ne najdem. Se mi pa še vedno zdi precej bolj relevantna statistika tista o velikosti 1000 "ključnih" člankov, kjer nas tako Hrvati kot Srbi precej nesejo. — Yerpo ^Ha? 10:01, 9. december 2009 (CET)

Glede štecvila člankov je edino merodajno število člankov na 10.000 (ali 1.000 ali 100.000 ali 1.000.000) govorcev. Nekoč sem to preračunaval pa smo takoj za nordijskimi narodi. --Janez Novak 12:43, 9. december 2009 (CET)

Misliš nekaj takega kot List of Wikipedias by speakers per article? Po tem merilu smo še vedno primerljivi z Nordijci, med Wikipedijami z 10.000-100.000 članki pa z Baski, Valežani in Nepalci. — Yerpo ^Ha? 13:08, 9. december 2009 (CET)

Update: našel sem nekaj grafov s primerjavami števila člankov med Wikipedijami po času na strategy:Regional Analysis, ampak za evropske jezike niso narejeni, poleg tega so pa jeziki z manj kot 3 milijoni govorcev izpuščeni iz analize. — Yerpo ^Ha? 13:52, 9. december 2009 (CET)

Mene je namreč zanimalo, kakšna je stopnja rasti po wikipedijah v danem času. Npr. spomnim se, da so bile lani nekatere wp. še pod nami (manj člankov), zdaj nas vodijo. Kakšni so torej napredki v nekem časovnem obdobju. Vem, da število gesel ni najbolj merodajno, pa vendar: na vsaki glavni strani vidimo prav to: "imamo že xy člankov). Ziga 16:14, 9. december 2009 (CET)

Ja te podatke sem mislil. Tu naše brate Srbe in Hrvate krepko prehitevamo. Pred nami pa je ne še nekaj eksotičnih jezikov (na primr ido z minimalnim številom govorcem in zelo skromnim številom člankov.) --Janez Novak 16:22, 9. december 2009 (CET)

Se pozna, da nas je kar veliko takorekoč na wiki-pavzi oz. kdo sploh ne prispeva več. Zelo lepa animacija rasti je na: http://stats.wikimedia.org/wikimedia/animations/growth/AnimationProjectsGrowthWp.html?canvas_width=800&canvas_height=600 vendar deluje samo v t.i. modernih brskalnikih (Firefox 3.5+, Chrome, Safari, Konqueror, Opera(?)). lp, --Miha 17:44, 9. december 2009 (CET)

O fuj, a je možno naredit še bolj neuporaben graf? — Yerpo ^Ha? 17:48, 9. december 2009 (CET)

Verjemi da je možno, pa niti posebno se ni potrebno potruditi. Excel nudi malo morje verzij grafov. --Janez Novak 17:53, 9. december 2009 (CET)

Duplicates with Commons files

Hello folks, I've just tagged several local files as duplicates with Commons files but there are still many of them left. If there were an admin who would like to deal with them, I'd be very glad. :-) Have a nice day! Best regards, --Mercy 10:16, 9. december 2009 (CET)

Thanks for the link, I was wondering whether a tool like that exists. I deleted images tagged by you (except those with uncertain copyright status) and will proceed deleting the rest in the following days/weeks. — Yerpo ^Ha? 15:32, 9. december 2009 (CET)

Urejanje strani Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov

• npr. MMC RTV je, kot vidim, včeraj objavil mojo sliko B.Kosa v članku [5]. Sicer sem jo naložil kot GFDL, napisali pa so da je njihova (RTV) slika (no, malo so jo stisnili, kot je videti, če primerjamo z originalom). Hm, mogoče so jo stisnili, da kakšne mašine za preverjanje kopij ne bi poenačile proporcev? Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov se mi zdi dokaj naporna za urejanje. Ali ne bi bilo lažje, ko bi uvedli kategorijo in naredili iz pogovorne strani slike ali članka kategorijski link, da se stvar vsaj malo avtomatizira? lp., Ziga 15:52, 9. december 2009 (CET)
• no, sem ravno poklical na MMC in so rekli, da si bodo napisali vir: Wikipedija. Meni osebno to zadostuje. Ziga 16:09, 9. december 2009 (CET)

Meni se sicer stran Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov ne zdi več prezakomplicirana odkar sem jo poenostavil, ampak bom že moral verjet če tako praviš (najbrž bom težko objektiven pri tej zadevi). Sem za test prestavil predlogo, ki počne kar praviš, iz Zbirke v svoj peskovnik in jo poslovenil. Predloga je torej v Uporabnik:Yerpo/peskovnik, test lahko vidiš v Uporabnik:Yerpo/peskovnik3. Slaba stran tega sistema je, da se ne izpostavljajo serijski kršitelji kar s kategorijo ni mogoče. Če zna to kdo naredit, pa vabljen. Vabljeni tudi da spolirate moj prevod, potem lahko prestavimo predlogo tja kamor spada in jo začnemo uporabljat. — Yerpo ^Ha? 19:02, 9. december 2009 (CET)

Naredi se podkategorije in dodaten parameter predloge, ki le-to določa. Kaj pa članki? Bo predloga na pogovorni strani? --Miha 19:05, 9. december 2009 (CET)

OK, zdaj mislim da bi moralo delat tudi to (woohoo, moja prva uspešna uporaba #if!!!). Bo pa treba zato v navodilih naredit seznam kršiteljev in potem copy-pastati natančen zapis naziva, sicer ne bo šlo v pravo kategorijo. Seveda bi se predlogo vključevalo na pogovorne strani, pri slikah pa mislim da je lahko tudi na glavni. — Yerpo ^Ha? 19:15, 9. december 2009 (CET)

Če te ne moti bom poenotil slog z ostalimi predlogami - torej uporaba {{polje}}. lp, --Miha 19:44, 9. december 2009 (CET)

Bo boljše tako ja. Ampak slog lahko itak spreminjamo naknadno, hotel sem bolj da se odločimo o imenih kategorij, da ne bo kasneje treba brisat in ustvarjat novih. Če sem pa čisto odkrit, dvomim da je to neka blazna poenostavitev glede na to kar imamo zdaj. — Yerpo ^Ha? 22:35, 9. december 2009 (CET)

Meni se pa zdi odlična rešitev. Npr. samo gremo na pogovorno stran, vpišemo nekaj preprostega npr. {{nuwp|9.12.2009|url}}; pri čemer je nuwp=nepravilna uporaba wikipedijskih prispevkov, datum, kopija internetnega url-ja kršitelja/ali pa izpis strani in članka v časopisju; sporna vsebina pa je tako na sosednji strani od pogovorne. (samo predlog). Tak postopek se mi zdi bistveno hitrejši in uporabniku prijaznejši, kot je urejanje dosedanje strani. Kar se tiče podkategorij-delno nepravilna ipd.-lahko dodamo v predlogo npr. {{nuwp-delna|datum|url}}. A ni to hitreje in bolj pregledno? Ziga 10:55, 10. december 2009 (CET)

Lahko naredim tudi ločene predloge, ja. {{nuwp|datum=9.12.2009|url=http://...}} upam da še ni prezakomplicirano, ker pri obliki {{nuwp|9.12.2009|url}} so vsi parametri nujni in vsaj jaz pri uporabi vedno pozabim kako gredo po vrsti. — Yerpo ^Ha? 14:24, 10. december 2009 (CET)

PMM sta parametra kdaj in kje; + naša kategorija (t.j. klasifikacija nepravilnosti) -> torej v gosjem redu: {{nuwp-x|kdaj|kje}} (pri čemer je x podkategorija). -- Uporabniku ni priročno, če bo moral tipkati "datum="; pač samo vpiše datum. Mogoče bi dodali še avtorja (vendar bi bilo to bolj aktualno pri slikah, kot pri besedilih - ki se spreminjajo /slike se ne). V tem primeru bi bilo {{nuwp-x|kdaj|kje|uporabnik}}. Vendar predlagam to kot opcijo (da se vpiše ali pa tudi ne). V primeru vpisa bi torej lahko kategoriziral tudi po avtorju. ? Ziga 09:04, 11. december 2009 (CET)

Ampak glej, Yerpo, vrstni red vendarle ni povsod pomemben? Kadar dodajam slike v predlogo o slovenskih naseljih, deluje, tudi če je ne dam na pravo mesto, t.j. ne umestim v zaporedje. Npr. izreži parameter "|slika=..." in ga prestavi na konec predloge: še vedno bo delalo. Ziga 09:08, 11. december 2009 (CET)

Težava tukaj je tehnične narave. Ali imaš preprost zapis ali pa takega, ki je fleksibilen glede vrstnega reda. Oboje ne gre. Za primer, Wikiprogramje ne ve, da je zaporedje znakov 1.12.2009 datum (še posebej ker imaš nebroj različnih variant tega zapisa - 01.12.2009, 2009-12-01, 2009/12/01, 1. december 2009, itd. itd.). Ve pa, če mu poveš da je to parameter "datum", ne glede na položaj v zapisu. Tudi če bi se dogovorili, da se mora datum v predlogi zapisovat točno v določenem formatu, bi bilo blazno komplicirano sprogramirat predlogo tako da bi ga prepoznala (da o URL-ju niti ne govorimo) in dvomim da to zna kdorkoli od nas. Jaz sigurno ne.

Drugo, tudi avtor slike je lepo razviden iz zgodovine nalaganja in opisa datoteke, in je torej za to predlogo totalno nerelevanten podatek (zato sem ga tudi izključil iz poenostavljene verzije zdajšnje strani). Sem pa še vedno mnenja, da bi bilo koristno kategorizirati kršitve po kršiteljih, tako da se lahko hitro izpostavijo serijski "sposojevalci". Torej je URL po mojem mnenju premalo (sploh pa tam kjer gre za tiskan medij in kršitve ni na internetu) in je nujno treba vključit organizacijo. To so že trije parametri, ki so vsi nujni če uporabiš enostavni zapis. Pri zapisu "|parameter=vrednost" pa je vsak izmed njih (lahko) neobvezen. Skratka, sem zelo proti varianti {{nuwp-x|kdaj|kje}}. Ni fleksibilna, ni razširljiva in ni toliko enostavnejša da bi to prevagalo vse slabe lastnosti. — Yerpo ^Ha? 09:33, 11. december 2009 (CET)

Slovenske zastave brez grba?!

Zakaj za vraga bi na en wp imeli slovensko zastavo brez grba [6], [7], in to v tako vidnem članku kot je npr. en:Slovene Americans. Zdi se mi zelo zelo čudno. Hrvaška sabotaža mogoče? Na vsak način je to potrebno popraviti. Druga mnenja? --Jambornik ^Nja 23:18, 11. december 2009 (CET)

To je Slovenska narodna zastava: bela, modra, rdeča (brez grba). Z grbom pa je zastava Republike Slovenije. Glej Zastava Slovenije. Tako je določeno v uradnem listu [8]. --Jonson22 15:38, 12. december 2009 (CET)

Pa res. Zanimivo. Vsak dan nekaj novega... --Jambornik ^Nja 15:44, 12. december 2009 (CET)

Na ja, malo je varljiva zastava, ker tudi takšne barve uporabi ruska zastava, ampak je takšna madžarska zastava, ki tudi nima grba. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 16:41, 12. december 2009 (CET)

Drži, kar je napisal Jonson22. Tribarvni zastavi, ki je identična ruski zastavi, se uradno reče slovenska nacionalna zastava in naj bi bila v uporabi enako kot državna zastava z grbom. Gre za to, da se na slovenskih tleh trobojnica kot slovenski nacionalni simbol nespremenjeno uporablja že od 1848 (ali celo 1836), menjajo se le zvezde, grbi in podobni državni elementi. Zato imajo nekateri to zastavo za zastavo slovenskega naroda. Če koga zanima še kaj več, sta tule vira: http://www.heraldika.si/SLO-G-drzavni.php in http://www.hervardi.com/kolumne/zastava_rs.php . M۞Zaplotnik^(prispevki) 17:03, 12. december 2009 (CET)

Število člankov (in "člankov")

Saj človek pozabi, pa pride za njim: ob raznih občudovanjih koliko člankov imamo, se spomnite na tisoč in več "člankov": seznam polkov po zaporednih številkah, seznam brigad po zaporednih številkah, seznam divizij po zaporednih številkah, saj jih niti za brisanje ne morem predlagati ... --Andrejj 22:31, 13. december 2009 (CET)

Glede na rdečico nas čaka še najmanj 3000 potencialnih (krovnih) člankov in še za faktor več podčlankov. Ne rečem, če bi bilo vse zastavljeno urejeno, bi bila wp.sl. vrhunska vojaška enciklopedija. Vendar ta veliki naskok izgleda tako kot obleganje Rusije. Ziga 09:31, 14. december 2009 (CET)

Nuke

Zanimivo orodje! --Andrejj 22:35, 13. december 2009 (CET)

A je že kdo preizkusil? Tako smo vzorni, da nisem imel česa masovno zradirati. Morda bi lahko na hitro shranil nekaj gesel ala test 1, test2-10 - in potem radiral. No, saj bo slej ko prej prišla priložnost. lp., Ziga 12:36, 15. december 2009 (CET)

Manjka še podobno orodje: vrni vsa (zadnja) urejanja uporabnika XY (recimo to). --Andrejj 12:38, 15. december 2009 (CET)

Je pa dobro ime :) "nuke'em", napalm-iranje ne zažge dovolj. Kot sem videl na svojem username-u, dela za ca. mesec nazaj, nič več. Hmja, če bi lahko svašta masovno vračali? Mislim, da tega orodja ne bi smel uporabljati kdorkoli. Ziga 12:43, 15. december 2009 (CET)

Preimenovana naselja

Opazil sem, da se naselja v Sloveniji pogosto preimenujejo. Če kdo utegne, gre lahko skozi članek in popravi imena po zgledu naselja Sveti Florjan nad Škofjo Loko. Popraviti je treba tudi vse povezave na njih - ni malo dela. --romanm (pogovor) 17:22, 14. december 2009 (CET)

Predloga:Zastavadržave

Predloga ne deluje pravilno, npr: Francija. Napaka je verjetno v pomožni predlogi Predloga:Država zastavadržave2, glede na opis Predloga prikaže zastavo in ime države, povezano z glavnim člankom države (zastava + država) bi moralo biti ime države v imenovalniku ali morda rodilniku, kot je zdaj (le da sta zamenjana ime in cilj povezave)? --Sporti 08:35, 15. december 2009 (CET)

Probaj {{zastava|Francija}}: Francija. --Andrejj 08:46, 15. december 2009 (CET)

Ja ali pa samo {{FRA}}: Francija, morda bi blo treba naredit red med temi predlogami... --Sporti 08:50, 15. december 2009 (CET)

Sporti, {{zastavadržave}} je namenjena kreiranju povezav z imenom države v svojilniku. Recimo, z {{Zastavadržave|FRA|altlink=nogometna reprezentanca}} dobiš Francija. Če tega ne rabiš, pač uporabiš eno od drugih dveh predlog. Se pa strinjam da bi bilo treba izboljšat dokumentacijo. — Yerpo ^Ha? 09:07, 15. december 2009 (CET)

Aha torej ni za direktno uporabo, ampak glede na dokumentacijo in angleško stran predloge bi morala biti. Problem s predlogo Predloga:zastava pa je, da prikaže lahko tudi le kratice, npr. FRA. --Sporti 09:15, 15. december 2009 (CET)

Kaj pa, če hočeš napisati Francoski jedrski program? --romanm (pogovor) 09:22, 15. december 2009 (CET)

Ko bo imela vsaka država svoj jederski program bomo pripravili predlogo ... ;-) --Andrejj 09:32, 15. december 2009 (CET)

No, naj bo, potem pa Francoski reveži. Kaj z njimi? --romanm (pogovor) 09:38, 15. december 2009 (CET)

Domnevam, da je predloga namenjena predvsem uporabi v člankih povezanih s športom, kjer je res večina relevantnih izrazov ženskega spola (hmm) - reprezentanca, ekipa, zveza itd. — Yerpo ^Ha? 09:42, 15. december 2009 (CET)

Pred kratkim sem izpopolnjeval članek o sp-ju 2010 v Afriki, pa sem naletel na isti problem. Pri predlogi Predloga:Fb je bil problem, da nekatere države niso imela parametra z imenom države v rodilniku (parameter ženskisvojilni), pri predlogi Predloga:Fb-rt pa še celo ta problem, da zgoraj omenjena predloga Država zastavadržave2 ni delovala. REŠITEV: V stran Predloga:Fb-rt sem namesto predloge Država zastavadržave(2) vključil predlogo Predloga:Country flaglink right. Poskusi, pa povej! Mmg, za kaj pa rabiš dotično predlogo? lp --Jambornik ^Nja 16:10, 15. december 2009 (CET)

S tole spremembo deluje (upam da res) oboje. Torej, če ne definiraš parametra altlink, poveže na Francijo, drugače pa na 'ime v rodilniku'+'altlink', samo tale altlink mora bit že nekje definiran? Ker:

• (zdaj) dela: {{Zastavadržave|FRA}} - Francija
• dela tudi: {{Zastavadržave|FRA|altlink=nogometna reprezentanca}} - Francija
• ne dela pa: {{Zastavadržave|FRA|altlink=rokometna reprezentanca}} - Francija

--Sporti 11:27, 17. december 2009 (CET)

Predloga za izposojeno PD vsebino

Če bomo kdaj potrebovali kaj takega: [9] ([10], [11] [12]). Iz tega izhaja kar dosti materiala. Pri nas si zaenkrat še nismo na jasnem, kaj je PD (razen †70-100+)... :) lp., Ziga 14:45, 15. december 2009 (CET)

Projekt ekologija

Amfifiti‎ - Cvetenje voda‎ - Emigracija populacij‎ - Rastlinojede živali‎ - Mikroelementi‎ - Anaerobno dihanje - tropski gozd - biocenoza - Svetlobna energija - aklimatizacija - Žužkojede rastline -

Nekaj novorojenih sirot, ki se pojavljajo na novem seznamu ekoloških vsebin sem še za silo oblekel s škrbinsko (nano)krpico, ne vem pa če smo pripravljeni obleči vse.Hinko Gnito 19:31, 16. december 2009 (CET)

NE, nima smisla, naj se navadijo reda s temi projekti!! --Andrejj 19:44, 16. december 2009 (CET)

Morda bi še do novega leta presegli številko 100.000 }:-] Sicer pa enim res ni pomoči: Mikoriza‎ Hinko Gnito 23:24, 16. december 2009 (CET)

Tako res ne bo grelo ... --Andrejj 23:29, 16. december 2009 (CET)

Kaže da smo srečni dobitniki novega projekta - pri čemer si še od starih nismo opomogli ... --Andrejj 15:49, 17. december 2009 (CET)

O sreči: Sem novinka na Wikipediji, -na silo- po zahtevi profesorja za ..... Bravo!

---

Iz pogovora u žalostni usodi članka zoosfera:

Spoštovani Andrejj, hvala da si zbrisal moj prispevek ter dodal svojo "zelo" konstruktivno pripombo(... dokler človek (!?) ne zna... Če še nisi opazil, pa bi lahko, nas je v zadnjem času tukaj gor kar nekaj, ki se trudimo osvojiti znanja in se naučiti principov pisanja na wikipedijo in dopolniti termine iz seznama ekoloških vsebin (študijska obveznost). Glede na izrazoslovje to ni lahka naloga. Obstajajo pa dejansko izrazi, ki se jih v slovenščini razloži na poljuden način in na kratko ter v prosti rabi zanje največkrat uporabljamo tujke. Tako je bila napisana tudi moja razlaga. Ker sem začetnica te ne prosim, da ga vrneš v objavo, ker imaš kot moderator svoj višji prav. Naj ti bo, vendar si v zmoti.Vsi, ki pišemo razlage terminov v iz Seznama ekoloških vsebin, se zavedamo, da bo zadeva dvakrat nadzorovana 1. s strani moderatorja in 2. s strani našega predavatelja. Če česa ne naredim prav, mi prosim predlagaj popravke in ne briši takoj vsega. -Ta nepodpisani komentar je dodala Uporabnik:Rozika76 (pogovor • prispevki).

Glej Rozika (in vsi ostali seminaristi pa tudi mentor - če je kje): načeloma smo veseli, če ljudje prispevajo v Wikipedijo - pa čeprav kot študijska obveznost (mimogrede: ne škoduje, če projekt nekje predstavite). Vendar skušamo vzdrževati neko obliko in (recimo) tudi nivo. Zato bi bili zelo veseli, če bi kdo od vas prebral vsaj osnovna navodila za uporabo Wikipedije, ki ste jih dobili ob pozdravu.

In konkretno: gesla/članki morajo presegati razlago v dveh stavkih. Če želite to delati, lahko uporabite način kot je v angleškem članku: en:Glossary_of_ecology, pojem je kratko pojasnjen kar na seznamu. --Andrejj 09:03, 19. december 2009 (CET)

Bomo upoštevala. Saj želim osvojiti tudi tovrstno znanje pisanja na wikipedijo, z vsemi pravili.Bi pa po mojem mnenju bilo bolj produktivno in koritneje s strani administratorja pomagati "pisalcu" ustrezno napisati članek, kot pa ga avtomatsko brisati, ker marsikdo izgubi ves entuzijazem. Vse dobro. -Ta nepodpisani komentar je dodala Uporabnik:Rozika76 (pogovor • prispevki) 11:49, 19. december 2009.

Razumi prosim, da se vas je v določenem trenutku približno pet lotilo masovnega dodajanja člankov, ki ne zaslužijo tega imena. Ker imamo slabe izkušnje s tovrstnimi prispevki (kljub obvestilom da niso primerni se avtorji z njimi v 95% primerov ne ukvarjajo več) in ker nas peščica rednih Wikipedistov ne zmore opozarjati vsakega posebej na pravila ter popravljati in izboljševati za njimi, je Andrejj vse skupaj pobrisal. Del krivde za situacijo ima tudi vaš mentor, ki imam občutek da vas vzpodbuja k pisanju enostavčnih definicij. Razložite mu prosim (na naša obvestila se ne odziva), da bo moral upoštevati kakšno smernico če želi uporabljati Wikipedijo v svojem izobraževalnem procesu. Pri uvajanju smo seveda pripravljeni pomagati, z vsakim študentom posebej pa se žal ne moremo ukvarjati. Hvala za razumevanje — Yerpo ^Ha? 12:06, 19. december 2009 (CET)

Naš mentor ni nič "kriv", še njega ste po "nesreči"? blokirali, tako, da nam na predavanju ni mogel v praksi pokazati kako se nekatere stvari delajo na wikipediji, sam ima veliko tovrstnih izkušenj in ogromno znanja. Je pa velik navdušenec nad projektom wikipedija in se močno trudi navdušiti za delo tudi nas, vse v skupno dobro in napredek projekta. Malo se bomo potrudili vsi: začetnik-jaz in moji kolegi bomo bolj dosledni pri samem pisanju in upoštevanju pravil in zakonov, vi administratorji pa boste malenkost bolj potrpežljivi z nami, tako bo na koncu dosežen naš skupen namen dodatno oplemenititi wikipedijo.Jaz ne obupam tako zlahka in sem se pipravljena učiti in izpopolnjevati. Lp --Rozika76 13:10, 19. december 2009 (CET)

No, če si se pripravljena učiti za začetek preberi navodila na svoji pogovorni strani. Kdo je mentor projekta? --Andrejj 18:26, 19. december 2009 (CET)

---

Pozdravljeni. Vse skupaj je kar velik zalogaj. Potrudil se bom, da bom študentom kar najbolje predstavil delo za naprej. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Mravlja Matjaz (pogovor • prispevki).

Torej: eno in dvostavčnih definicij ne zapisujte v "članek", obdelujte en članek, poglejte in upoštevajte spremembe, ki jih naredijo drugi uporabniki in komunicirajte na pogovornih straneh. Ko pa to obvladate pa spet: preberite navodila ... --Andrejj 21:00, 20. december 2009 (CET)

Dokler se ne dogovorite bo tako dodajanje slovarskih vnosov blokirano (in vnosi brisani). --Andrejj 13:13, 22. december 2009 (CET)

Dodajate jih lahko v Seznam ekoloških vsebin; glej primer: antroposfera . --Andrejj 13:21, 22. december 2009 (CET)

WP ni blog

Ali lahko kdo drug - jaz bi se temu rad izognil zaradi očitkov o pristranosti - Generalmajorja opozoril, da pogovorne strani gesel niso namenjene javnim pozivom, obveščanju o izidu novih knjig, razglabljanjem o genetiki ... če že mora, naj te stvari počne na svoji uporabniški strani. --IP 213 13:29, 17. december 2009 (CET)

Sem mu v okviru bloga tudi sam predlagal. Izgleda, da percepcija nekaterih ljudi temelji na prepoznavanju etikete. Če vidijo opis in sliko jajca, ne vedo kaj to je. Zraven mora pisati še: to je jajce. Morda pa si s pristranskim vpogledom v opis in sliko jajca lahko predstavljajo tudi etiketo gnilega jajca. Se bodo že pomirili. lp., Ziga 15:38, 17. december 2009 (CET)

Ko zmanjka političnih argumentov, se začne vojna. Ziga 17:40, 17. december 2009 (CET)

Pa saj ne gre le za konkretno debato. Načelno se mi zdi problematično, da Generalmajor na pogovorne strani piše, kar tja ne sodi. Kolikor vem na pogovorne strani sodijo pripombe in pogovori o geslu in ne zapisi, ki z geslom nimajo nič. Tega uporabnika sem že opozoril na to in tudi prestavil komentarje na njegovo pogovorno stran, vendar to sproža le nove izbruhe. Ker je jasno, da ima name alergijo, prosim, da mu principe pojasni kdo drug. Hkrati pmm ne bi bilo narobe, če bi prestavil velik del pogovora iz gesla Marijan F. Kranjc na Generalmajorjevo pogovorno stran. --IP 213 22:20, 17. december 2009 (CET)

Sem že prej mislil to storiti, zdajle sem pa res utegnil. Generalmajorjevo mnenje sem s pogovorne strani o članku prestavil semle. --romanm (pogovor) 23:55, 17. december 2009 (CET)

Slika leta

Ker vidim, da ni še nihče glasoval tukaj obveščam vse: pričel se je finalni krog glasovanja za izbrano sliko. lp, --Miha 16:37, 17. december 2009 (CET)

O koncepu "poštene rabe"

http://www.youtube.com/watch?v=P95NWAHWLrc&NR=1 --Andrejj 18:06, 20. december 2009 (CET)

Tale je boljša: http://www.youtube.com/watch?v=CJn_jC4FNDo — Yerpo ^Ha? 18:13, 20. december 2009 (CET)

Še Miki Miška ter Tom in Jerry, pa bi bila zadeva nadvse imenitna... --Archangel 00:52, 21. december 2009 (CET)

Projekt nevarne snovi - epilog

Moj predlog: peroksiocetna kislina, ločena splošna dejstva od podčlanka - ni najboljše, ampak ... --Andrejj 09:42, 21. december 2009 (CET)

Vesel božič

Želim vam Vesel božič in srečno in uspešno novo leto! Lep pozdrav iz Hrvaške --Croq 17:44, 24. december 2009 (CET)

Hvala ^.^ Lepe želje tudi na Hrvaško. — Yerpo ^Ha? 19:41, 24. december 2009 (CET)

Tudi jaz želim vsem Wikipedistom vse lepo in veliko znucanih tipkovnic/mišk! --Archangel 19:47, 24. december 2009 (CET)

Javni poziv administratorjem, birokratom in uporabnikom!

Nekoč sem že predlagal, da se anonimnemu uporabniku (in menda celo administratorju ?) 213 zahvalite za njegove »usluge« na slovenski Wikipediji. Pa nič!

Končno boste zdaj uvideli, da se je tokrat (na primeru Globočnik) razkril zaradi svojih idej in samovoljnih popravkov o »deslovenizaciji« in »nacionalističnih špekulacijah« (njegova izraza) v slovenski Wikipediji, s čemer se je tudi očitno predstavil kot zagovornik tkz. pronemške struje v slovenskem zgodovinopisju, ki jo znanstvena pa tudi laična javnost obsoja. Kdor ne upošteva sorodnih znanstvenih vej, npr. genetike in drugih, zares ne more biti verodostojen razlagalec slovenske zgodovine!

Zato razmislite o bistveni usmeritvi: ali želite ustvarjati slovensko ali pa pronemško Wikipedijo. Odgovornost je na vaši skupni odločitvi.

Podobne ideje, ki so tudi javno ožigosane, sta nedavno oznanila dr. Peter Štih in dr. Vasko Simoniti v svoji knjigi Na stecišču svetov: slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Preberite si intervjuju dr. Štiha v Delu – Sobotna priloga z dne 21. novembra 2009, pa se boste prepričali o podobnosti ideje o »nacionalizaciji zgodovine za nazaj« in drugih ter o »deslovenizaciji« slovenske Wikipedije, ki jo z vašo aklamacijo izvaja anonimni uporabnik 213 proti meni osebno! Jaz sem že večkrat ponovil, da z anonimnimi uporabniki ne bom diskutiral, ker bi bilo to prav bedasto!

Razmislite tudi o tem, ali ima lahko anonimni uporabnik enake pravico kot tisti, ki nastopa javno z imenom in priimkom. Možnosti zlorabe in manipulacije so v primeru anonimnežev vsekakor večje. --Generalmajor 12:46, 17. december 2009 (CET)

Večno zakamuflirani IP se je že večkarat izkazal kot protislovensko nastrojen wikipedist kjer poskuša na razne načine spodkopavati slovensko narodno zavest. To je slepo sledenje novopečenim slovenskim "zgodovinarjem" Dežmanove šole, kjer je vse kar so pred njim pisali, laž, izmišljotina, prevara. Takšnim bi morali administratorj Wikipedije preprečevati svojevoljne vpise in budno paziti na njihovo početje. LP struc 13:46, 17. december 2009 (CET)

Couldn't agree more! Skratka se popolnoma strinjam. --Miha 21:14, 17. december 2009 (CET)

Fantje, ne ga sekljat! Slučajno spremljam, kaj in kako kdo ureja na tej wikipediji, sploh če gre za veteranske uporabnike. Zaradi mene bi si dal IP lahko tudi ime Miki Miška, pa to ne bi spremenilo človeka, ki stoji za tem, kar napiše. IP se, kakor lahko razberemo iz njegovih urejanj, dokaj spozna na zgodovino in vztraja pri (v njegovih močeh) znanstvenem pristopu - če to koga moti? (Uredil je številne članke, spozna se na wikipedijska pravila, popravlja vnose, ki jih nadobudni šolarji kracajo po različnih člankih. Po moji oceni ne živi samo zato, da bi prodajal slovensko identiteto Avstroogrski...) Generalmajor in Struc gledata bolj iz političnega zornega kota, da ne govorimo o teoriji zarote ali celo demagogiji. Tako da, malo se poskušajta zbrati! V okviru znanstvenega pristopa k problemu velja (podobno kot v pravu: nekdo je nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivda) - da dana teorija velja, dokler je nekdo ne ovrže. Teorijo pa je treba ovreči s povsem razločnimi, matematično trdnimi argumenti. Če tega ni, se lahko tukaj našutavamo kot kakšni družboslovci v Državnem zboru. Predlagam, da se tema nadaljuje brez gorjač in buzdovanov. Ziga 15:26, 17. december 2009 (CET)

Da (civilizirano) nadaljujemo in poenostavimo:

• ali obstajajo referenčni viri, ki navajajo Globočnika s Č ali ne?
  • Pokukal sem v Cobiss in našel vnos, v katerem je omenjena oseba označena z Podmaršal Gustav Globočnik pl. Vojka (avtor je Tomaž Budkovič; Vojnozgodovinski zbornik. - ISSN 1580-1284. - #št. #10 (2002), str. 18-23.). Ali je to relevanten vnos, ali pa je bolj relevantna angleška oz. naša wikipedija? Je to izvirno raziskovanje?
• pogledal sem tudi na wp.en., kjer je že od samega začetka pisano vse s Č. (prva verzija članka)

• predajam torej žogo zagovornikom C-ja. Ziga 17:55, 17. december 2009 (CET)

Ko bi se moji nacionalistični prijatelji ukvarjali z iskanjem argumentov in ne z zmerjanjem, bi se lahko že nekaj časa privoščljivo smejali. Pri svojem pregledovanju virov sem bil namreč površen in sem spregledal, da je Globocnik/Globočnik nekajkrat res zapisan s č. Nisem spregledal Budokoviča, ki ni relevanten, ker je izšel v reviji sumljivega slovesa, prav tako ne angleške WP, ki načelno ni referenčna, ampak zapis v Wiener genealogisches Taschenbuch in v Streffleurs militärische Zeitschrift. V obeh je zapisano Globočnik. In ker sem, ko sem zapisal "Važno je le, da je Globocnik večkrat izpričan, Globočnik pa kolikor vem nikoli. Če bi bilo drugače, bi seveda ne nasprotoval strešici", mislil resno, bom geslo prestavil.

Vsem, ki bodo sedaj ob poslušanju "na Golici" plesali zmagoviti ples okrog lipe, želim veliko zabave, pripomnil pa bi, da moji argumenti sicer še vedno veljajo. Imen in priimkov ne spreminjamo, ker se nam zdi, da bi se ta ali oni moral pisati drugače, ampak samo zapisujemo, kar je izpričano v relevantni literaturi. Le ta je argument, ne pa nacionalistične fantazije, življenjepisi prednikov in potomcev ter ostale. --IP 213 22:07, 17. december 2009 (CET)

Očitno se je IP še enkrat spozabil in razkril svoj odnos do slovenske zgodovine in kulture, tokrat glasbene, ko poskuša v slabšalnem tonu, kar je tudi njegov stil pisanja člankov, osmešiti slovensko ljudsko glasbo Na Golici, katere resnični avtor je Slavko Avsenik. Letos praznuje 80 let, nikoli ni obiskoval kakšne visoke glasbene šole ali akademije, vendar je obogatil slovensko glasbo z mnogimi čudovitimi skladbami, mnoge med njimi so ponarodele in jih pojejo Slovenci s ponosom po širnem svetu in doma. Tak odnos slovenskega wikipedista do svoje glasbe je popolnoma nerazumljiv. Svet avtorju poklanja Diamantne plošče IP pa to meče med "nacionalistične fantazije". Lahko nadaljuje svojo "črkarsko pravdo" o C/Č/s/Š-jih in ostalih šumnikih v nedogled, se sklicuje na akademske nazive, prepričal me ne bo. Njegova averzija na Slovence je preočitna. Lp struc 21:36, 20. december 2009 (CET)

No, krasno, pa si nam pokvaril zabavo. Zagovorniki C-ja in Č-ja, žur se nadaljuje na Pogovor:Odilo Globocnik. Mene ne bo zraven, jaz zagovarjam C#. --romanm (pogovor) 00:16, 18. december 2009 (CET)

Sumim, da bo za Odila malo manj interesa, ker se je z njim težko hvaliti. Ali pa tudi ne, kdo ve, na kaj vse smo lahko ponosni, če se potrudimo. --IP 213 00:21, 18. december 2009 (CET)

Kdo bi si mislil, da se bo iz enega č-ja razvila tako dolga debata ? Ziga 18:27, 18. december 2009 (CET)

Dežurnega administratorja prosim, da Globočniku izbriše "von" in vrne naziv "plemeniti", kakor tudi izbrisane vire, predvsem pa tiste, ki so navedeni v britanski Wikipediji, napisal pa jih je gospod D. T. iz Zagreba (danes slučajno na obisku), eden od potomcev feldmaršalporočnika Gustava Globočnika na podlagi moje inačice članka. --Generalmajor 01:20, 18. december 2009 (CET)

O kakšnih izbrisanih virih govoriš? Pogledal sem zgodovino iz katere je jasno, da viri niso bili nikoli navedeni, zato tudi izbrisani niso mogli biti. Jaz sem pri urejanju pobrisal le omembo gesla v angleški WP, ki je nepotrebna, ker nanjo kaže iw povezava, in v nasprotju s pravili navajanja virov na WP, saj gesla v WP ne smejo biti navedena med viri. --IP 213 10:50, 18. december 2009 (CET)

Prosil sem dežurnega administratorja, kaj naj stori - z anonimneži pa se ne bom pogovarjal (sem že trikrat povedal). Mimogrede navajam, da je v mojem seznamu slovenskih generalov naveden tudi verificiran vir avstrijskega vojnega arhiva z Dunaja iz leta 2007, kjer je jasno in nedvoumno zapisano: Gustav Globočnik, zato so odveč diskusije o "c" in "č"! Na podlagi tega vira so navedeni tudi vsi ostali generali in admirali avstro-ogrske vojske.--Generalmajor 12:14, 18. december 2009 (CET)

Uporabnik Generalmajor, da nekaj razčistimo:

1. (na wikipediji se vsi uporabniki med seboj tikamo)
2. tvoj vojaški rang na žalost na wikipediji nima nobene vrednosti. Verjamem, da si navajen nastopati s stališča avtoritete in pričakuješ, da te vsi nižje rangirani upoštevajo, vendar tule, kot rečeno, ni nobene hierarhije. Administratorji in birokrati niso nič več kot običajni uporabniki, ki imajo na voljo peščico urejevalskih orodij več. Posamezen uporabnik si lahko sčasoma ustvari dobro ime, če se civilizirano in strokovno udejstvuje pri pereči problematiki. Prosim, da si to zapomneš! Pod "civilizirano" se privzema tudi to, da se komunicira brez groženj ali pa ihte.
3. dežurnih administratorjev pri nas ne boš veliko našel. Tudi jaz, prav tako kot ti, sem pa tja pogledam na strani wikipedije. Prispevam kakšen članek, sliko, popravim napake (za katere imam, ali pa se mi zdi da imam argumente). Če ima kak drug uporabnik drugačne argumente (torej se najini mnenji krešeta), se pogovorimo na pogovornih straneh in uredimo tako, da je prav. Brez nekih javnih linčev.
4. poleg IP-ja je na naši wikipediji še mnogo uporabnikov, ki jih naslavljamo s takim imenom ("geslom"), kakršnega so si pač ustvarili. Imamo uporabnico Pinky, ki prispeva odlične članke o biodiverziteti, potem je tu Gap, Wailer, Eleassar, itd. itn. Tudi IP-213 je med njimi, za našo skromno wikipedijo pa je naredil že mnogo dobrega - in pri njegovih urejanjih nimam občutka, da bi se mu utrgalo, ali pa da bi bil iz kateregakoli razloga pristranski.
5. Wikipedija je kot hiša, kjer prebivajo mnogi stanovalci, eni pridejo in grejo, nekateri pa tu stanujemo malo dlje časa in bolj pogosto.
6. se pa zgodi vsake toliko, da v to hišo za hip pride kak stanovalec, ki pravi, da so vsi ostali uporabniki ničvredni. Da nimajo pojma, da so škodljivi - in hoče na vsak način spremeniti vse po svoje. Zato predlagam: v miru se da vse urediti in izkomunicirati z argumenti. Nastopati iz neke pozicije moči, svojega priimka, funkcije, poznanstev, je v spletnem prostoru brezplodno. To ni gostilna, niti parlament, niti firma, niti uredništvo. Wikipedijo lahko piše vsakdo, ki ima dostop do spleta.
7. Ker si želimo, da bi vsi uporabniki med seboj vzdrževali civiliziran dialog (če ga že imajo) - te na tem mestu lepo prosim, če prenehaš z raznimi javnimi linči. Če ne drugega, lahko taka situacija drugim stalnim uporabnikom deluje smešno.
8. Če pa bi že tako rad izpostavil nesposobnost IP213-ja, predlagam, da si pregledaš njegovih več tisoč urejanj in nam potem tule obrazložiš, da so neprofesionalna. Stvar je preprosta: narediti je potrebno seznam člankov v wikipediji, ki so zaradi vztrajanja IP-231-ja pristransko ali krivično napisani. (je pa res, da je zgodovina kot taka pri svoji objektivnosti na najbolj trhlih nogah, zato so nekatere pogovorne strani zgodovinskih člankov dolge - vendar po mojem mnenju zmaga razum). Če tega ne misli nihče storiti, se naprej ne moremo resno pogovarjati.

lp., Ziga 18:25, 18. december 2009 (CET)

Ziga, Tvoji nasveti, predvsem pa nekakšne zapovedi kaj naj si vse zapomnim, so blago rečeno zelo nespodobni in neolikani. Tudi nikokar ne pozivan na javni linč, še manj pa nastopam s pozicij nekakšne vojaške avtoritete, kakor mi poskušaš podtakniti. Ker si še očitno mlad, bi Ti predlagal, da starejšim od sebe ne deliš nasvetov, ker si izpadel zelo smešen. Če se tega ne zavedaš, Ti pač ne morem pomagati! Sploh pa ne vem, zakaj si se vključil v to debato? Iz priznanj, ki so Ti jih podelili kolegi, ne vidim, da si strokovnjak tudi na vojaškem področju. Lahko se sicer motim, vendar si kriv sam, saj se nisi predstavil koliko si star in kaj si po stroki oz. poklicu. Upam, da Te nisem še užalil!?

Jaz ne ocenjujem nikogar! Podtikanja si pač ne bom dovolil! Vendar z anonimneži po strokovni vojaški plati ne bom diskutiral. Sam si lahko videl, da sem glede generala Globočnika imel prav in s tem je zame stvar končana. Ti jo hočeš zaostriti, ker mi amputiraš stvari, ki niso točne. Lahko bi Te tudi tožil, zato v bodoče pazi kaj pišeš. To ni nobena grožnja, samo (očetovski) opomin. Predvsem pa bi Ti svetoval, da se držiš tistega področja, ki ga strokovno dobro obvladaš (glasba, fotografija) in kjer Ti jaz zares ne bom solil pamet. Ker tudi veš, da bom kmalu slavil 75 rojstni dan, imej vsaj malo več spoštovanja do starejših!

Bom pa o stanju in odnosih na slovenski Wikipediji načel javno razpravo, s ciljem, da se strokovno oceni kam plove ta inštitucija - ali je še slovenska ali pa postaja progermanska, proromanska. To je moja demokratična pravica in od tega ne bom odstopil. Javne debate o našem zgodovinopisju že potekajo, pa zakaj ne bi ocenili tudi stanje na Wikipediji, seveda, če je to še javna inštitucija.

Zame primer Globočnik še ni končan, ker še vedno ni povsem jasno, ali gre za Slovenca ali Nemca. Moral bom vprašati še svojega znanca in poslanca Zmaga von Jelinčiča ... Žiga, pa brez zamere!--Generalmajor 22:39, 18. december 2009 (CET)

Slučajno sem se vmešal, ker sem sam popravil Globočnika na Č, pa je IP prestavil geslo nazaj na C. Zato se je začel pogovor na tej strani, da bi ugotovili kako in kaj. To nima nobene zveze s poznavanjem vojaške zgodovine, ampak s preprosto etimološko logiko. (Nikoli se nisem izrekal o poznavanju vojske, in tega tudi tu ne boš nikjer zasledil). Kar se tiče starosti, v moji navadi je, da spoštujem starejše. Vendar pa je v okviru wikipedije zares vseeno, koliko star je uporabnik. Povsem brezpredmetno je razlagati, kdo in kaj človek je: važno je, da napisano drži! Imamo npr. uporabnika z nazivom Sporti, ki je ustvaril več deset tisoč člankov o športu. Pojma nimam, kako mu je ime, koliko je star - in me tudi ne zanima! Kar mu dviguje "vrednost" na tej enciklopediji, je dejstvo, da jo je obogatil za več tisoč ur urejevalskega dela. Zastonj. Brez opozarjanja na svojo pomembnost, merodajnost, itd. Cenim to skromnost. V primeru, da je kdaj napisal kaj narobe, oz. se zavzemal za (po mnenju drugih urejevalcev) napačen podatek, smo se pač pogovorili in uredili tako, da je prav. - Predstavljaj si, da bi se pojavil nekdo, ki bi dvakrat letno pokukal na wikipedijo in tega Sportija popolnoma popljuval, mogoče pa celo zahteval, da ga "odklopimo". Z različnimi argumenti, npr. "skriva se za svojim vzdevkom"... Meni to ni smešno, ampak groteskno. lp., Ziga 09:14, 19. december 2009 (CET)

Ah ja, no, kaže da dobi "inštitucija" Wikipedija nekaj publicitete!

Sicer pa podpišem vsako Zhigatovo besedo.--Andrejj 09:20, 19. december 2009 (CET)

Tudi jaz. Generalmajorju pa še tole: pravne grožnje (mimogrede, zgoraj napisano je bila grožnja, pa čeprav praviš, da ni bila) so v nasprotju z vsemi načeli wikipedijske etikete, na katerih temelji ideja Wikipedije - predpostavki dobronamernosti, uveljavljenemu načinu iskanja soglasja, prevladi argumentov namesto prevlade pozicije moči itd., itd. Tak način izjemno kvarno vpliva na delo, poleg tega pa želimo, da spor ne eskalira še po tem kanalu če res nameravaš uporabiti pravno pot. Zato ti bo v primeru ponovne tovrstne grožnje urejanje preprečeno dokler ne bomo dobili zagotovila, da je situacija pravno nesporna (v skladu s smernico "" na angleški Wikipediji)

Tudi jaz sem zaznal, da na več mestih poskušaš uveljavljati svoja stališča s pozicije, ki ni samo strokovna avtoriteta. Svoje raziskave, ki so sicer objavljene in zato merodajne, poskušaš predstaviti kot edine pravilne. Namen Wikipedije pa ni ugotavljati, kateri vir je pravilen in kateri ne, temveč predstaviti splošno sprejeto razlago. Če se razlaga v različnih merodajnih virih razlikuje, se pač napiše to in poudari razlago, ki je najbolj sprejeta.

Več kot očitno je torej, da ne razumeš wikipedijske kulture in jo želiš spremeniti kot misliš da je prav. Kako je s tem, je razložil že Ziga. Zato še enkrat prosim, da začneš s civiliziranim predstavljanjem svojih argumentov. — Yerpo ^Ha? 10:40, 19. december 2009 (CET)

Yerpo! Prvo, meni nikar ni treba groziti glede prepovedi urejanja, ker nisem ničesar urejal (samo sem posredoval nekaj člankov in seznamov, in ničesar vsiljeval), in drugo, nikar mi ne podtikaj, da ravnam necivilizirano!

Ali sploh veš o čem je beseda? Anonimni 213 je brez argumentov spremenil Globočnika v Globocnik, ko pa sem reagiral, je hitro napako popravil! Hotel je "deslovenizirati" generala slovenskega rodu, to je glavna poanta, ne pa strešice na c ali podobno. Preberi, pa piši!

Žiga se je vmešal po nepotrebnem (saj sam priznava, da ni strokovnjak na vojaškem področju), le Strus in Miha sta mi dala prav.

Moj apel administratorjem in birokratom za javno debato o usmeritivi slovenske Wikipedije ("deslovenizacija" in podobno), je seveda med vami verjetno vzbudil tudi nekaj strahov, ko bo treba polagati račune o usmeritvah, tudi ideoloških.

Pregledal sem arhiv o vašem skupnem delovanju, sprejemanju v vrste administratorjev in podobno, pa Ti moram reči, da bodo imeli prav mnogo nasprotniki Wikipedije, da ste zares čudna druščina, ki si medsebojno delite priznanja in pohvale, brez javnega in demokratičnega nadzora, tudi civilne sfere.

Motil sem se tudi glede kvalitete slovenske Wikipedije, saj dejansko nobena znanstvena inštitucija v Sloveniji, ne navaja vaših člankov kot kot znanstvene vire, morda samo kot informacije. Nekateri uporabniki pa prek SW skušajo širiti tudi svoje ideološke poglede (napišem "kvislinške", potem pa preberem "protirevolucionarne", nepriznavanje genetike in podobno). Zdi se mi, da vam moja družba ni ravno povšeči, zato bom pač razmislil, da se umaknem, ker se mi zares zdi, da sem zašel v nepravo sredino.

Boš pa priznal, Yerpo, da še vedno velja stari ljudski rek, da mačka zacvili, ko ji stopiš na rep! Pa brez zamere, nič osebnega nimam proti Tebi, čeprav se tudi sam, in mnogi drugi administratorji, ne upate predstaviti javno, kdo ste in kaj veljate! Nakladanje o količinskih dosežkih je samo zavajanje neukih. --Generalmajor 17:36, 19. december 2009 (CET)

Generalmajor, nekateri smo predstavljeni (res pa je, da nimamo bleščeče kariere in bibliografije kot kdo drugi) drugi pač ne; ampak kot je pojasnil Žiga, tukaj štejejo druge stvari.

Sicer pa citiram tvoje besede: "Lahko bi Te tudi tožil, zato v bodoče pazi kaj pišeš." To JE grožnja in grožnje tukaj nimajo kaj delati! --Andrejj 18:19, 19. december 2009 (CET)

Generalmajor, z vsakim sporočilom znova dokažeš, da se nisi pripravljen poučiti niti o osnovnih načelih Wikipedije. Za začetek, Wikipedija ni javno dobro. Je zasebni projekt, ki ga poganja zasebna fundacija Wikimedia. Drugo, Wikipedist ima v skupnosti točno toliko spoštovanja, kot si ga zasluži s svojimi prispevki. Prav tako je navadna laž, da delamo skrito. Vse strani so javno dostopne in vsem je dovoljeno izraziti svoje mnenje o komerkoli na ustrezni pogovorni strani (dokler se drži nekaterih osnovnih pravil etikete). Ko nekdo kandidira za administratorja ali katero koli drugo pozicijo, je kandidatura javna in objavljena med obvestili. Priznanje pa lahko kdorkoli podeli vsakemu, ki je po njegovem mnenju tega zaslužen. Zato je tudi njegov podpis spodaj in ne predstavlja celotne Wikipedije. Kar se pa ideologije tiče... argument za zapis Globocnik je bil predstavljen ("ni izpričan v virih"), le ignoriral si ga. IP 213 je kasneje priznal svojo napako in jo popravil. Vendar se je treba zavedati, da to ne pomeni da se avtomatsko tudi drugje moti. Že večkrat je tudi poudaril, da človekovo poreklo (ki je stvar dednosti) ni enako kot človekova narodnost (ki je stvar izbire). Jaz osebno mu zaupam, da bo v prihodnje še bolje preveril podatke preden bo zavzel neko stališče. Zanimivo tudi, da označuješ Zigovo posredovanje kot neumestno, naprej pa mečeš Struca in Miho, ki prav tako nista strokovnjaka, le da sta ti dala prav. To je milo rečeno patetično. Nenazadnje pa je komentar o kvaliteti zgrešen toliko da bolj ne more biti. Wikipedija javno priznava, da ne more dati nobenega jamstva za točnost podatkov, zato se njihova uporaba v znanstvene namene odsvetuje - beri Splošno zanikanje odgovornosti (povezava do te je mimogrede na dnu vsake strani). Pa je popolnoma isto v angleški in nemški Wikipediji, ki imata za nekaj velikostnih razredov več sodelavcev.

Tisti stari ljudski rek o mački in cviljenju je pa mimogrede že tolikokrat zlorabljen (tudi na teh straneh), da nima nobenega pomena več. Bi naj bil tiho ko tu neutemeljeno obtožuješ ljudi, katerih delo spoštujem, in jim groziš? Nimam pojma kaj ima moje ime s tem (še bolj mimogrede, na teh straneh se ne predstavljam z imenom in priimkom, ju pa ni pretežko najti če se človek malo potrudi in tega se zavedam; če bi se res hotel skrivati, bi izbral drugega). — Yerpo ^Ha? 18:55, 19. december 2009 (CET)

Andrej, nikar ne podtikaj! Tista "grožnja" je bila namenjeni Žigi, ker žalitev časti osebnosti je še vedno kaznivo dejanje, tudi če je napisano na straneh privatne inštitucije. To bi moral vendar vedeti!

Yerpo, predstavi se jasno in glasno, ker te ne bom iskal naokrog! Moj javni poziv sploh nisi razumel ali pa skušaš speljati debato na stranski tir! Če praviš, da je slovenska Wikipedija zasebna inštitucija, financirana iz ZDA, potem pač moraš tudi poznati nekaj določil iz pravne zakonodaje te države. Predvsem pa je šlo za poziv na javno debato o tem, ali gre za slovensko ali kakšno drugo (tujo) usmeritev na straneh slovenske Wikipedije. Če ste vas trojica večina v tej slovenski Wikipediji, potem zares - adijo!--Generalmajor 19:30, 19. december 2009 (CET)

Seveda sem razumel poziv, pravim samo, da je pozivati k javnemu delovanju Wikipedije nekako tako kot pozivati k iskanju vode v oceanu. Vse delovanje Wikipedije je javno in na očeh vsem zainteresiranim (še eden izmed temeljev tega projekta), čeprav ni javna ustanova po pravni definiciji. In nihče od nas ni ničesar podtikal ali imel namena žaliti, samo bobu bob smo rekli, kot smo pač mi razumeli napisano. Mi trije še zdaleč nismo edini (slovenska Wikipedija cca. 150 aktivnih uporabnikov, od tega 31 administratorjev). Ostalih debata očitno bodisi ne zanima, bodisi ne dovolj da bi se oglasili. — Yerpo ^Ha? 20:29, 19. december 2009 (CET)

Dobronamernim diskutantom se zahvaljujem za intervencijo, toda hkrati dodajam, da nima nobenega smisla, saj z Generalmajorjem ni mogoče razumno diskutirati. Ko navedeš argumente, trdi, da jih nisi, ali pa trdi, da nisi usposobljen za sodbo, medtem ko naj bi on bil. Pri tem seveda gladko spregleda, da razpravljamo o zgodovini in ne o vojaških znanostih in da se torej ne more sklicevati na formalno usposobljenost. A njega popolno pomanjkanje zgodovinarske izobrazbe ne ovira pri pavšalnemu in politično motiviranem pljuvanju dveh rednih profesorjev zgodovine, Petra Štiha in Vaska Simonitija. Je torej formalna usposobljenost nekaj vredna, le če se z njo ponaša on? (Da se razumemo, ne trdim, da akademski in drugi naslovi avtomatično zagotavljajo popolno kvaliteto, zato jih nikoli nisem uporabljal kot argument.) Vsekakor upam, da bo Generalmajor mož beseda in se bo poslovil. Nenazadnje ima zelo slabo mnenje o WP. A kaj, ko je slovo že večkrat napovedal, pa ni bilo nič.

MMG: izraz feldmaršalporočnik je neuveljavljen prevod za nemški izraz Feldmarschalleutnant. V literaturi in slovarjih je uporabljan podmaršal, zato sem zadnje urejanje Generalmajorja vrnil. --IP 213 22:36, 19. december 2009 (CET)

Vsem administratorjem! Namesto, da se predstavi kdo je in kaj pomeni v zgodovinski stroki, se me eden od Vas želi znebiti, ker sem mu pač nevšečen člen. Verjamem! Ker pa sem k Wikipediji prišel po svoji presoji in z Vašo dobrodošlico, jo bom tudi zapustil, ko bo večina administratorjev menila, da sem nezaželjen! Nobenih rednih profesorjev nisem osebno žalil, samo sem prenesel na strani Wikipedije, kaj si o njiju , dr, Štihu in dr. Simonitiju, mislijo na straneh Dela - Sobotne priloge. Kdor pa bo brez argumentov skušal "deslovenizirati" slovensko Wikipedijo, pa si zares zasluži, da se čimprej poslovi! To še posebno, če trdi, da je (hrvaški) podmaršal adekvaten prevod za (slovenski) feldmaršal oz. feldmaršalporočnik. Niti v SSKJ niti v Vojaškem slovarju ne boste našli čina "podmaršal", saj sem o tem že pisal, pa eden od "usposobljenih" zgodovinarjev skuša na Wikipediji vsiliti naziv čina iz hrvaškega domobranstva! To so dejstva, dejstvo pa je tudi, da si feldmaršalporočnik Gustav Globočnik, general slovenskih korenin, zasluži na slovenski Wikipediji tudi slovenski naziv "plemeniti", ne pa nemški "von"! To je bistvo, administratorji! Na delu je pronemško usmerjeni uporabnik, ki bi me rad "poslovil"! Klemen in ostali, le kaj boste storili?--Generalmajor 00:15, 20. december 2009 (CET)

Še to: Nedavno me je obiskal gospod D. T. iz Zagreba, potomec Gustava Globočnika, feldmaršalporočnika avstro-ogrske vojske, tudi avtor članka o svojem slavnem predniku v britanski Wikipediji kot uporabnik z oznako Dnltmcc. Ko sem mu povedal, da so pred par dnevi na slovenski Wikipediji njegovega prednika in generala slovenskih korenin proglasila za Neslovenca, nazadnje pa popravili napako, vendar so mu pustili nemški častni naziv »von« in čin hrvaškega domobranstva (podmaršal), ni mogel verjeti. Predvsem je omenil poslano fotografijo s podpisom »Globočnik«, pa tudi primarni vir avstrijskega vojnega arhiva – Die k. k. bzw. k. u. k. Generalitätm1816-1918, Von Antonio Schmidt-Brentano, Österreicsches Staatsarchov.© 2007, kjer je dobesedno navedeno naslednje: Globočnik Edler von Vojka, Gustav Viktor Josef (10. 10. 1859 - 24. 9. 1946), 1. 9. 1915 (30. 8. 15) GM, 1. 5. 1918 (8. 6. 18) FML, 1. 1. 1919 pens.

Ko sem si danes ogledoval članek in zgodovinsko stran omenjenega članka v britanski Wikipediji, sem s presenečenjem opazil, da je uporabnik 213 na britanski Wikipediji dne 3. 12. 2009 posegal v članek o Globočniku, dne 17. in 19. 12. 2009 pa je robot izvršil popravek priimka Globocnik v Globočnik.

Ker je anonimni uporabnik 213 istega datuma posegel tudi v članek o Globočniku na slovenski Wikipediji, me zares ne čudi, da gre za administratorja na obeh Wikipedijah, pa se potem še poziva na nemško pisano posetnico generala Globočnika v britanski Wikipediji kot nekakšen vir za ugotavljanje slovenskega porekla, primarni vir, ki je naveden v britanski, pa v slovenski Wikipediji enostavno izbriše. Že samo dejstvo, da je kasneje popravil očitno napako, dovolj jasno govori, da je vendarle manipuliral s podatki, saj še vedno zanika slovensko porekla Globočnika, zavaja pa tudi uporabnike o uveljavitvi nazivu podmaršal, ki ga ni v SSKJ niti v Vojaškem slovarju. --Generalmajor 19:22, 23. december 2009 (CET)

Kot je vidno iz zgodovine na angleški WP sem tam dodal zgolj in samo iw povezavo na slovensko geslo. Iz zgodovine slovenskega gesla pa se jasno vidi, da pred mojim prvim urejanjem viri niso bili navedeni, tako da jih tudi nisem mogel izbrisati. Howhg! --IP 213 20:42, 23. december 2009 (CET)

Apaški pozdrav (že drugič) ni ravno izraz prijaznosti na slovenski Wikipediji! Pa pustimo to, ker je stvar kulture in odnosa posameznika - dobronamernosti. Ker sem razkril vse manipulacije okrog Globočnika, vljudno sprašujem administratorje, kdo je dejansko izbrisal razdelek "Glej tudi", posebno pa še, kdaj bo izbrisan nemški izraz "von" za plemeniti in zamenjan hrvaški domobranski čin "podmaršal", ki ga pač ni v SSKJ niti v vojaškem slovarju, pa zato niti ne more biti uveljavljen. Sprašujem tudi, ali je dovoljeno t. i. dvojno poseganje hkrati - na britanski in slovenski Wikipediji, ker to pač odstopa od načela nepristanskosti!--Generalmajor 09:19, 24. december 2009 (CET)

Vse spremembe so evidentirane in so razvidne iz zgodovine strani. Prosim, če se lahko na tej strani držimo vsebine tega članka, razne pritožbe, razglabljanja o skritih namenih uporabnikov, vprašanja o smiselnosti anonimnosti in podobna vprašanja o postopku pa preselimo na ustreznejše mesto. --romanm (pogovor) 09:33, 24. december 2009 (CET)

Razdelek "glej tudi" je izbrisal IP 213 s tem urejanjem. Dejanje podpiram, ker sta bili v razdelku samo dve povezavi na neobstoječe članke oz. sezname. Tukaj se sicer slovenski Wikipedisti ne strinjamo povsem (glej debato o tem), ampak tudi po mojem mnenju rdeče povezave v lastnem poglavju ne dodajajo nobene vrednosti članku, kvečjemu obratno. Če je ta oseba slovenskega rodu se to napiše v besedilo, ne pa takole.

Debato o nazivih bom raje prepustil na tem področju bolj načitanim od mene (potrjujem pa, da besede "podmaršal" ni v SSKJ in bi rad slišal kako je s tem), o "manipulacijah" sem že rekel svoje. Če človek prizna napako, to še ne pomeni avtomatsko da se tudi v vseh drugih pogledih moti. Bolj podla manipulacija je za manipulatorje pavšalno označevat ljudi, ki se trudijo argumentirano debatirati in na podlagi argumentov tudi včasih priznat da se motijo. Kar za enega udeleženca te debate nisem več prepričan da je sposoben. — Yerpo ^Ha? 09:39, 24. december 2009 (CET)

Čas je že, da se vmešam tudi jaz. Z vsem spoštovanjem do vseh vpletenih bi rad samo, da se zdraha konča. Generalmajor: v isti sapi zahtevaš odstranitev nemškega »von« in strešico nad priimkom, za enega od virov pa navajaš fotografijo »Die k. k. bzw. k. u. k. Generalitätm1816-1918, Von Antonio Schmidt-Brentano, Österreicsches Staatsarchov.© 2007, kjer je dobesedno navedeno naslednje: Globočnik Edler von Vojka, Gustav Viktor Josef (10. 10. 1859 - 24. 9. 1946), 1. 9. 1915 (30. 8. 15) GM, 1. 5. 1918 (8. 6. 18) FML, 1. 1. 1919 pens.« Milo rečeno nekonsistentno, kar meče dodatno senco kredibilnosti na vse povedano. Poleg tega pa sem grožnje zaznal samo z ene strani, in to večkrat. Mimogrede pa še k vprašanju v zvezi z imeni in priimki. Nekoč me je v službo poklicala uporabnica, ki je sodelovala v podobni debati kot je ta, zaradi česar sem, razumljivo, svoje podatke odstranil.--Rude 10:57, 24. december 2009 (CET)

S podmaršalom je tako: to je uveljavljen prevod nemškega izraza Feldmarschalleutnant (FML). Res ga ni v SSKJ, niti v SP, vendar tam ni niti feldmaršalporočnika. Uslovarjen pa je v Besedišču slovenskega jezika, ki vsebuje slovenske besede, ki zaradi omejenega obsega niso prišle v SSKJ. Tam je tudi nemški kalk feldmaršallajtnant, ni pa feldmaršalporočnika. Na dlib.si (iskanje po časnikih in znanstvenem časopisju) se izraz podmaršal prvič pojavi 1859, zadnjič 2002, feldmaršalporočnik nikoli. Iskanje po googlu najde nekaj uporab slednjega, v glavnem na straneh Marijana F. Kranjca, ki je izraz kolikor vem prvi uporabljal in nasprotuje podmaršalu. Lahko, da ima s svojo kritiko izraza podmaršal prav - nisem jezikoslovec, da bi lahko presojal -, vendar njegova rešitev doslej ni dobila širše podpore. Tudi na googlu je podmaršalov bistveno več, tudi če odštejemo hrvaške tekste. Google Books, feldmaršalporočnika ne najde, podmaršalov pa precej. Pri uporabi izrazov pa je pmm in po mojem razumevanju pravil WP treba upoštevati uslovarjenost, pogostost oziroma običajno rabo - oboje govori v prid podmaršala. Sicer pa tudi Oberstleutnanta ne prevejamo z polkovnikporočnik, ampak podpolkovnik. Mislim pa, da bi bilo varianto feldmaršalporočnik treba omeniti v geslu podmaršal, saj je v uporabi, čeprav le kot manjšinjska rešitev. --IP 213 14:37, 24. december 2009 (CET)

Hvala vsem trem administratorjem, ki ste se oglasili, ker sem zvedel nekaj novih dejstev. Zato vsakemu še odgovor.

Romanm - tudi jaz se strinjam, da na tem mestu obravnavamo vsebino članka, to je pa "deslovenizacija" slovenskega generala Globočnika, ki se kljub priznanju napake še vedno tretira kot "von" Globočnik! Zato interveniraj in to spremeni - jaz te pravice nimam, zato pač moram opozarjati na poskuse manipulacije in zavanja.

Yerpo - hvala za navod, kdo je dejansko izbrisal razdelek "Glej tudi"! Na žalost pa še vedno nisi dojel v čem je bistvo spora, zato si še enkrat vse skupaj preberi. Že leta 2003 sva z brigadirjem Švajncerjem načela debato o prevajanju generalskih činov avstro-ogrske vojske v slovenščino, pa si lahko na moji spletni strani VOJAŠTVO prebereš tudi članek Kako sloveniti (prevajati) generalske čine avstro-ogrske vojske. Namreč, čin podmaršal je bil dejansko čin v Domobranstvu NDH, pa se mi je zdele nehigijenično, da ga uporabljamo v slovenski vojaški literaturi. Namesto tega sem predlagal, da se uporabi dobesedni prevod feldmaršallajtnant ali lepše - feldmaršalporočnik! In ni res, da doslej ta izraz ni bil javno uporabljen, kar Tvoj anonimni kolega implicitno trdi na tej strani. Zato si poglej leta 2008 izdane Osebnosti, veliki slovenski biografski leksikon, kjer boš našel feldmaršalporočnika Novaka! Ostali trije ali štirje, tudi Globočnik, so še vedno, na žalost, podmaršali. Kdo so pisci teh člankov ne vem.

Rude - lepo je, da si se "vmešal" v to debato, vendar si nekaj grdo pomešal, ker nisi dobro prebral o čem je beseda. Namreč, potomcu general Globočnika in piscu članka D. T. v britanski Wikipediji, sem poslal fotografijo njegovega prednika na kateri se je podpisal kot "Globočnik", obenem pa sem mu tudi sporočil primarni vir avstrijskega vojnega arhiva na Dunaju, ki ga je potem tudi navedel kot vir v svojem članku (ponovno sem citiral osnovni vsebinski del - priimek Globočnik). Gre za nemški tekst, kar pa ne pomeni, da se "von" slovenskemu generalu ne prevede kot "plemeniti", kar sem v članku o Globočniku tudi jasno predstavil, pa je potem "deslovenizirano". Ne vem pa, kje vidiš moje grožnje, če sem opozarjal na napake (delno popravljene), saj kot navaden uporabnik in delni pisec članka o Globočniku, nimam druge možnosti, ko se "borim" za RESNICO! In, spoštovani Rude, bodi prepričan, da bo resnica tudi tokrat zmagala!

Seveda bom o tem dogodku in drugih opažanjih vsebinske narave sprožil tudi javno debato, pa čeprav mi nekateri skušajo to oporekati, češ da je Wikipedija privatna inštitucija! Vendar pa potem nihče od administratorjev ne sme uporabljati politično-ideološka orožja, kot je "deslovenizacija in podobno! To je vendarle jasno, kajne?

Bilo bi zares zanimivo slišati še nekaj ostalih administratorjev, ker se doslej še nobeden od vas ni hotel oglasiti na mojo opombo, da je med vami tudi pronemško usmerjen administrator na slovenski in britanski Wikipediji. Doslej se je dvoje uporabnikov strinjalo tudi z mojim stališčem. Pa lep božični in novoletni pozdrav - --Generalmajor 17:19, 24. december 2009 (CET)

Ah Generalmajor ... predlagam da končno spustiš tituliranje "administrator" - nobeden od sodelujočih ne nastopa s stališča administratorja, temveč kot uporabnik, ki izraža svoje mnenje - tako kot ti. Kot "navadni uporabnik" si imel do sedaj v razpravi povsem enako "orožje" kot ostali. Nerodno je le, da je o nekaterih stvareh večina drugačnega mnenja kot ti. --Andrejj 18:23, 24. december 2009 (CET)

Oh, Andrejj ... pa ja ne misliš resno? Kdo pa kroji usodo posameznih člankov? Kdo briše in spreminja? Nikar tako, Andrejj! Saj se Ti bodo ljudje še smejali! Navaden uporabnik nima povsem enakega orožja, kajti meni, nekakšnemu vojaškemu strokovnjaku - primera radi, lahko Ti, ki se na vojaško stroko prav nič ne razumeš, vse ali pa skoraj vse, izbrišeš! Saj dobro veš, kaj se mi je vse dogajalo? Pa nikar ne misli, da so 3+1 že večina! Pusti, naj še ostali uporabniki povedo, kaj si mislijo o "deslovenizaciji", ker samo o tem je beseda. Pa beri še kakšno javno polemiko ravno o tem, kako javnost zavrača teorije znanih zgodovinarjev dr. Štiha in dr. Simonitija ... Tudi jaz sem bil presenečen, ker nisem zgodovinar, še manj pa je res, da sem jih celo napadal. Potem pa se ponovno oglasi! Pa nikar še ne govori v imenu večine! In ne zameri, če Ti kaj svetujem. Pa navadi se vsaj besedico "Ti" pisati z veliko začetnico!--Generalmajor 21:05, 24. december 2009 (CET)

Generalmajor, večina uporabnikov, ki jim je bilo do pisanja, je svoje o tej temi že povedala. In primera radi (sicer neslovenska fraza, ampak na take stvari se ne mislim obešati): spreminja lahko vsakdo, briše sicer le administrator, vendar te prosim da pokažeš kak tvoj članek, ki je bil zbrisan?

"Javnost zavrača teorije znanih zgodovinarjev dr. Štiha in dr. Simonitija." že morda, nekatere javnosti jih podpirajo, jaz sem med njimi.

Kar se pa tiče Ti in ti, pogovor je lahko v vljudnem tonu brez velike začetnice. --Andrejj 07:46, 25. december 2009 (CET)

V Trstu, kjer je bil Globocnik rojen in kjer je pozneje deloval, še živijo ljudje, ki bi lahko natančno povedali, koliko Slovenec je bil ta plemeniti človek. Pa se ne bodo vmešali v ta pogovor, prav zaradi spoštovanja do njegovih žrtev (Soška fronta). Vsi skupaj se vneto pogovarjate o strešicah in bontonu, kot bi to bili pomembni podatki. Niso pomembni, človeška življenja so pomembna. Stari uporabniki (= ki ste že dolgo na teh straneh), prosim vas, da prenehate z odgovarjanjem starim uporabnikom (= po letih), ki se želijo samo izpisati. Globočnik (plemeniti ali ne) pač ni vreden tolike pozornosti. --IzTrsta 11:40, 25. december 2009 (CET)

No o proti slovensko nastrojenim piscem in administratorjem swploh ne bi izgubljal besed. Demagogija ima več polov. Resnica pa polov na pozna. Smešno mi je, da se prepirate o podmaršalih in feldmaršalporočnikih. Menim, da bi se morali vprašati kako posloveniti še feldmaršala, saj konec koncev ne najdem besede feld v SSKJ. Sarkazem je nameren. Tudi vztrajno pisanje besede Ti mi je, milo rečeno, smešno. Resnica pa naj le pride na plan.

“ Al' prav se piše kaψa ali kaſha,

se šola novočŕkarjev srdita
z ljudmi prepira starega kopita;
kdo njih pa pravo trdi, to se praša.

Po pameti je taka sodba naša:
ak je od kaſhe kaψa bolj'ga žita,
in boljš' obdelana, in bolj polita,
naj se ne piše kaſha, ampak kaψa.

Ak' pa po črki boljša jed ne bóde,
in zavolj' črke ne trpi nič škode,
obhaja taka misel nas Slovence,

da pravdajo se ti možje znabiti,
za kar so se nekdanji Abderiti
v sloveči pravdi od oslóve sence.

”

--Rude 11:43, 25. december 2009 (CET)

Neverjetno. Kaka dolga debata! Sam se strinjam z argumenti Generalmajorja, vendar ne z njegovim agresivnim načinom. Enkrat sem že nekaj o t.i. "deslovenizaciji" napisal ob članku Žice [13], pa se mi po pravici povedano ne ljubi več. Ugotovil sem namreč, da z vsako tako debato zgubim energijo, s katero bi lahko napisal štiri športne članke. In ob pomanjkanju nekaterih pomembnih športnih člankov se mi zdi to škoda. Lep pozdrav --Jambornik ^Nja 12:25, 25. december 2009 (CET)

Kako lahko Generalmajor trdi: "In ni res, da doslej ta izraz [feldmaršalporočnik; op. IP 213] ni bil javno uporabljen, kar Tvoj anonimni kolega implicitno trdi na tej strani", ko pa sem eksplicitno zapisal, da ima pmm v uporabi prednost izraz podmaršal, saj je pogostejši in bolj uveljavljen, vendar: "Mislim pa, da bi bilo varianto feldmaršalporočnik treba omeniti v geslu podmaršal, saj je v uporabi, čeprav le kot manjšinjska rešitev." (Medtem sem geslo podmaršal že dopolnil.) Zapisal sem (implicitno in eksplicitno) le to, kar je v svojem odgovoru potrdil tudi on: varianta feldmaršalporočnik je njegova zamisel, ki ni večinsko sprejeta. Kot med drugim pravi: "Zato si poglej leta 2008 izdane Osebnosti, veliki slovenski biografski leksikon, kjer boš našel feldmaršalporočnika Novaka! Ostali trije ali štirje [poudarek IP 213], tudi Globočnik, so še vedno, na žalost, podmaršali." --IP 213 15:34, 25. december 2009 (CET)

Da razjasnim. Strinjam se z GM-jem v tem, da je treba vsako slovensko ime sloveniti, ne glede na to, ali si je kasneje izbral katero drugo narodnost ali ne. Še vedno lahko v članku napišeš, da je bilo to njegovo originalno ime, pa da je potem pustil svoje slovenske korenine za sabo in privzel drugo ime. Na vsak način pa sem privrženec tega, da naslov članka uporablja slovensko verzijo, ne tuje (ponemčene/ali kaj drugega...). Glede činov pa pojma nimam. Zaradi mene če je bil admiral...

Po mojem mnenju je najbolje, da v sporu glede činov nevtralni akterji napišemo/jo/te vprašanje in ga po emailu pošljemo SV, vojaškim revijam in/ali kateri drugi merodajni instituciji. Pa potem glede na odgovore presodimo, kaj je pravilneje. SICER PA SEM MNENJA, DA JE TREBA TO NESMISELNO DEBATO KONČATI. lp --Jambornik ^Nja 17:01, 25. december 2009 (CET)

Moram odgovoriti posameznim uporabnikom, da ne bi posploševali stvari. Tako torej;

Andrejj - tebi bom pisal mali "ti", meni pa le napiši z velikim, ker pač nisva skupaj krave pasla! Če sem te prav razumel - podpiraš "deslovenizacijo" generala Globočnika, povej to jasno in glasno! Kdo pa je brisal moje sezname, sem že povedal, zato poglej na mojo uporabniško stran!

Uporabniku "IzTrsta - resno svetujem, da se najprej seznani s predmetom razprave, potem pa naj piše, kar ga je volja! Vendar naj pri tem ne žali še živih potomcev generala Globočnika, ki je rojen v Brestanici, ne pa v Trstu! Pa tudi kakšnega "starejšega" uporabnika naj ne žali!

Rude - nikar še pesmice v svoje neznanje! Jaz sem v SSKJ našel ne samo besedice "feld", temveč tudi "feldmaršal"! Preveri in se po lepi slovenski navadi - opraviči!

Jambornik - hvala za podporo, vendar ti svetujem, da nadaljuješ s pisanjem člankov o športu in športnikih (zares si tega ogromno napisal), članke o vojaških stvareh, na katere se tudi ne razumeš, pa prepusti strokovnjakom vojaške stroke. Tvoj predlog, da je treba to "nesmisleno debato" končati, ni ravno pravšnji, ker nismo prišli do konca! Namreč, sam si lahko opazil, da se nadaljuje zavajanje uporabnikov Wikipedije. Eden od anonimnežev zapiše, da se izraz "feldmaršalporočnik" do leta 2002 ni uporabljal, jaz pa mu nato postrežem s podatkom, da je uporabljen celo nedavno, leta 2008! Zdaj pa presodi, kdo zavaja? Kaj praviš? Se pa strinjam s Tvojim predlogom, da problem enostavno reši SV. Zato po e-mailu pošlji vprašanje polkovniku dr. Tomažu Kladniku, načelniku Vojaškega muzeja SV in odgovornemu uredniku revije Vojaška zgodovina (tomaz.kladnik@mors.si), ki ima v reviji Vojaška zgodovina člana uredništva dr. Roka Stergarja, priznanega strokovnjaka (doktoranta na temo avstro-ogrske vojske). Njemu bom popolnoma zaupal! Pa lep pozdrav vsem!--Generalmajor 21:11, 25. december 2009 (CET)

G. generalmajor se tule bori kot lev! Kaj manj kot to ne bi mogli pričakovati od njegovega čina. Na tem mestu moram spet priznati svoje vojaško neznanje: ali so vojaški čini doživljenjski, torej veljajo tudi, ko je vojak v pokoju? Vsekakor pa velja eno: če je armada razpuščena, ni mogoče več nikogar merodajno komandirati. Doslej je bila sklicana cela četa wikipedistov, ki so se vsak po svojih najboljših močeh pokorno javili - in bili ocenjeni tako po strokovni kot osebni plati. Uporabniki, zdaj veste, kaj vse vam manjka in bodite srečni, ker ste samo navadni civilisti, nekateri pa, nezaslišano, še anonimni za povrhu! Brez skrbi bodite, da bo g.majorjeva beseda padla zadnja. Ali vojska slovi po svojemu razumu? Predlagam akcijo "na mestu voljno", čeprav se zavedam, da bi znal ta ukaz profesionalec napisati veliko bolje. Ziga 22:08, 25. december 2009 (CET)

G. Generalmajor, Feldmaršal ali pa kar Vsevedni (vseeno mi je za nadimke) nikakor se nimam kaj opravičevat. V SSKJ je samo feld v povezavi z maršalom in veblom. Besede feld same po sebi ni. Verjetno se boš (z malo) opravičil ti (z malo), ker je to konec koncev slovenska navada (po tvojih besedah). Stvar sem hotel samo pokarikirati (v zvezi z nesmiselnim slovenjenjem nekaterih (delov) besed), česar pa očitno nekateri ne razumejo. Sem že povsem pozabil zakaj so mreže okoli vojašnic (pa čeprav sem po stroki obramboslovec). Če kdo ne ve zakaj so tam; tam so zato, da v vojašnice ne pride logika. Debata okoli Č in C se je spremenila v vseslovensko in pronemško natolcevanje, ki je postalo novi slovenski šport. Morda bo kdo naslednje leto dobil nagrado za najboljšega športnika na tem področju (sarkazem v najbolj izkrivljeni obliki). Na mestu od-mor. PS. Morda bi morali preimenoveti še generala Majstra --Rude 22:17, 25. december 2009 (CET)

Rude - nikar ne primerjaj in ne žali, ker jaz tebe nisem! Vzami v roke Slovenski pravopis, 2003, stran 560, pa boš našel: - feld: polje, feldmaršal, felvebel, kmalu naprej pa še posebej - feldmaršal, - feldvebel in - feldvebelski. Zdi se mi, da bi kot obramoslovec že moral vedeti za bistvo zadeve, po tvoje natolcevanje. Moral bi vsaj vedeti, da je podmaršal čin hrvaškega domobranstva od leta 1868, v času NDH pa so nekateri čin generalporočnika po stari navadi imenovali kar - podmaršala. Pogledaj vsaj sosednjo WP! Tista tri naša feldmaršalleutnanta pa v ES niso znali prevesti, kar mi je povedal pok. Joža Pretnar, kapetan bojne ladje, pisec članka o Tomšetu. Leta 2008 je za Novaka prvič uporabljen (predlagani) naziv čina - feldmaršalporočnika, kar je podprl tudi prof. dr. Tomo Korošec. Generala Maistra pusti kar na miru - ne pozabi pa, da si ga sam omenil (kot Majstra)! Od tebe opravičila seveda ne pričakujem. --Generalmajor 00:04, 26. december 2009 (CET)

Ker pač živimo v letu 2009 sem seveda pogledal v sodoben slovar. Očitno je smisel za sarkazem približno tako mrtev kot ptica Dodo. In tudi sicer beseda feld pač ni slovenska in bi jo potemtakem veljalo prevesti. Tudi jaz ne pričakujem opravičila...--Rude 09:26, 26. december 2009 (CET)

Ah, Rude, ta "sodoben slovar" je vendarle samo na Googlu! Prosim, poglej v debelo knjigo z naslovom, ki sem Ti ga posredoval! Zakaj je beseda "feld" v tej knjigi pa povprašaj akademika dr. Jožeta Toporišiča. Zares ne vem, zakaj se kot administrator ne lotiš vsebine članka o Globočniku (brisanje nemške oznake "von" in hrvaškega čina "podmaršal"), sarkastične oznake pa znaš deliti, kar ni ravno v duhu dobronamernosti. Ali se pa motim?--Generalmajor 13:25, 26. december 2009 (CET)

Generalmajor in ostali. Tej tiskusiji sledim le ob robu (včasih malo pogledam in se nasmejem mladim in starim petelinčkom). Generalmajor, pri taki diskusiji z navajanjem virov je potrebno biti peklensko previden. Ena napačna navedba takim nepoznavalcem kot sem jaz (pa tudi večjim poznavalcem) vzbudi dvom v ostale navedbe. Pri kritiki slovarja si naredil dve napaki: ni vse kar je internet Google. Slovar je na strežniku ZRC-sasu, veerjetno tudi po tvojem mnenju ugledne ustanove, zanj pa skrbi: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ker so intrenetni viri praviloma bolj ažurni kot tiskane knjige bom jaz pač verjelel temu. Ti pa kakor se ti zdi. --Janez Novak 14:19, 26. december 2009 (CET)

Hvala, JanezNovak! Bom preveril direktno na zrc-sazu in ti sporočil! Namreč. doslej še nisem zasledil v znanstveni literaturi, da se nekdo skicuje na vir, ki ga navajaš. Kot starejšega petelina pa te sprašujem ali si za "deslovenizacija" pa tudi za "debalkanizacijo" (nova tema) v slovenski WP? To je bistvo te zadeve, katero samo obrobno spremljaš, ne pa slovar in podobno! Se ti ne zdi? --Generalmajor 18:24, 26. december 2009 (CET)

Janez Novak, zadnjič si me resno opozoril, da so »internetni viri bolj ažurni kot tiskane knjige, zato bom bolj verjel tem, ti pa kakor veš«.

Pa sem Ti obljubil odgovor, saj sem na posredovani naslov poslal naslednje vprašanje:

“Ali je spletni SSKJ tudi najbolj kompetenten in uradni vir v znanstveni literaturi – članku, ali pa je to vendarle knjižnja izdaja?

Namreč, v Slovenskem pravopisu, 2003, so tri besede (feld, feldmaršal, feldvebel), ki pa jih v spletni izdaji ni. Komu naj verjamem?”

Dobil sem dva odgovora, tretjega še pričakujem. NUK – Center za informacijske storitve, g. T. B., mi je odgovoril takole:

»Za najbolj kompetenten odgovor bo najbolje, da vaše vprašanje zastavite strokovnjakom slovenistom. Predlagam Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Prilagam povezavo na spletno stran, kjer se nahaja elektronski naslov Inštituta: http://isjfr.zrc-sazu.si/index.php?q=sl//node/21 . Ker so tudi oni snovalci SSKJ, vam bodo daleč najbolje odgovorili na vašo dilemo v zvezi s kompetenčno razliko med knjižnim in spletnim SSKJ. Spletna povezava do njihovih online slovarjev danes (ponedeljek, 28.12) ni delovala, zato tudi nisem mogel pregledati, kako je konkretno z vašim poizvedovanjem.

V knjižni izdaji Slovenskega pravopisa se res pojavljajo feldmaršal, feldvebel in feld; v knjižni izdaji SSKJ iz 1994 pa le feldmaršal in feldvebel. Torej je že v knjižnih izdajah nekaj malega razlike.« Itd

Na posredovani naslov zrc-sazu sem poslal isto vprašanje, vendar mi g. S. še ni odgovori. Dobil pa sem odgovor g. S. T. iz istega naslova, ki pravi takole:

"Izraza feldmaršal in feldvebel vsebujeta oba slovarja, tako SSKJ kot SP 2001. Načelno je SP 2001 (in kasnejše izdaje) seveda bolj aktualen kot SSKJ … Verzija na strežniku bi kvečjemu prinašala novejšo verzijo SP, ne pa SSKJ. Ker strežnik ta hip ne omogoča povezave s SP, stanja po najnovejši verziji SP ne morem preveriti, prepričan pa sem, da se v tem pogledu v ničemer ne razlikuje od verzije iz leta 2001 in 2003, ki jo uporabljate."

Janez Novak, kot vidiš, tvoj hvaljeni strežnik (spletni) ni deloval, pa sem moral vzeti v roke knjižno izdajo SP, 2003. Kaj pa praviš na to? --Generalmajor 23:21, 28. december 2009 (CET)

ODGOVOR GLEDE GLOBOČNIKOVEGA ČINA Slednje sem prejel po epošti od polkovnika dr. Tomaža Kladnika, načelnika Vojaškega muzeja SV in odgovornega urednika revije Vojaška zgodovina.

Spoštovani,

hvala za vprašanje.

Odgovor:

Spodaj vam bom naštel generalske čine v AO vojski in zraven poimenovanje za generalske čine, ki danes odgovarjajo temu činu in je v rabi v NATO in tudi drugih vojskah. V Slovenski vojski je sicer sedaj nekoliko drugače, vendar imamo, v primerjavi z zaveznicami, podobno razvrstitev generalskih činov, ki si tako sledijo od najnižjega do najvišjega:

- Generalmajor - Brigadni general, tudi brigadir (general z eno zvezdico);
- Feldmarschalleutnant - General major (general z dvema zvezdicama);
- General der Infanterie (poleg pehotnega pa tudi: General der Kavallerie in Feldzugmeister kot Gen. artilerije) - Generalpodpolkovnik (general s tremi zvezdicami);
- General Oberst - Generalpolkovnik (genreal s štirimi zvezdicami);
- Feldmarschall - General (general s petimi zvezdicami).

V primeru Gustava Globočnika von Vojke bi torej lahko zapisali čine kot jih je dobil v originalu, torej najprej prvi generalski čin: Generalmajor nato pa Feldmarschalleutnant, vendar s pripisom, da danes to odgovarja prvemu in drugemu v vrsti generalskih činov - torej brigadnemu generalu in generalmajorju.

Če prevajamo pa nastane zmeda, vendar pa moramo pri tem prevesti celo besedo, čin in ne samo pol. Tako lahko prevedemo prvi čin v generalmajor, drugega pa v podpodmaršal, da dvakrat pod, saj je podmaršal - Feldmarschall, najvišji generalski čin v AO vojski.

V kolikor boste imeli še kakšna vprašanja, mi lahko vsekakor pišete tudi v prihodnje.

Lep pozdrav

Mislim, da to reši debato, čeprav nisem pa povsem prepričan, če razumem, kaj je hotel s tem sporočilom povedati. lp --Jambornik ^Nja 11:52, 29. december 2009 (CET)

Jambornik - tudi jaz nisem prepričan, da je to rešitev, saj nam polkovnik dr. Kladnik nudi povsem novo rešitev - podpodmaršal namesto fedlmaršalporočnik! Torej: kakšno vprašanje - takšen odgovor! Nisi nam povedal, kaj si dejansko vprašal polkovnika dr. Kladnika, saj gotovo nima časa za branje naše polemike! Jaz sem Ti predlagal, da povprašaš njegovega sodelavca dr. Rok Stergarja, ki je doktoriral na temo avstro-ogrske vojske, medtem ko je dr. Kladnik doktoriral na temo slovenskega domobranstva. Vsi namreč nismo strokovnjaki za vsa vojaška vprašanja, kakor si domišljajo nekateri. Poskusi še enkrat! Pa lep pozdrav!--Generalmajor 13:36, 29. december 2009 (CET)

Vprašal sem ga, če se Feldmarschalleutnant prevede kot feldmaršalporočnik ali kot podmaršal, in to je odgovor, ki sem ga dobil. In ne, ne bom povprašal še Stergarja. Prebral sem celo debato (ki se me sploh ne tiče), poslal vprašanje poznavalcu vojaških činov in prejel njegov odgovor. Če z odgovorom nisi zadovoljen, sam pošlji novo vprašanje. Ali reci komu drugemu, da pošlje vprašanje. Jaz sem tu končal. Lep pozdrav --Jambornik ^Nja 17:19, 29. december 2009 (CET)

Ne bi se rad vmešaval oz. kakorkoli sodeloval v debati, ampak za en intermezzo bi MMG rad povedal, da je dolžina te debate presegla 51 kilobajtov, kar je približno toliko, kot za en dolgi izbrani članek. --Archangel 17:32, 29. december 2009 (CET)

Jambornik - jaz bom šel jutri na kavo k načelniku VM SV in se bova pogovarjala o drugih stvareh. Pa res nisi videl, kaj Ti je dejansko predlagal? Bodi pozdravljen in se brigaj za svoje področje!

Isto bi predlagal tudi Archangelu! Komu pa govoriš - kdo je MMG? Ali ni boljše stvar predebatirati kot pa klimati, brisati? Poglej, kaj janezdrilc zameri Andrejj-u! Narobe svet: jaz pa hočem nekaj izbrisati (svojega), Andrejj pa ne da! Pa sem si na WP prebral tudi poglavje: Izbris vsebin! Pojdi raje smučat! --Generalmajor 21:16, 29. december 2009 (CET)

Brez zamere, ampak Wikipedija bo več pridobila, če bom ustvarjal svoje take in drugačne članke, kot če bom svojo energijo porabljal za debate, ki se me ne tičejo. Pa še to, MMG je internetna kratica za mimogrede. Lep pozdrav --Jambornik ^Nja 21:33, 29. december 2009 (CET)

Tristo kosmatih medvedov! Saj sem vedel, kaj bo sledilo: v eno uho noter, v drugo ven. Poleg tega pa hočem pregreti lonec vsaj malce shladiti, ampak (zanimivo) ga samo še bolj zagrejem. Kot da bi na ogenj prilil vodo, ampak se le-ta čudežno pretvori v eksplozivno mešanico (bencin, kerozin?). Alkimisti bi bili vsekakor navdušeni; morda je to recept za neki prekleti kamen modrosti?! Morda pa je kriv sindrom kroničnega izločanja noradrenalina (retorično vprašanje)? Kakorkoli, ponovno se bom oglasil, ko bo debata šla mimo virtualnega obcestnega miljnega kamna z napisom 100 kilobajtov.

Generalmajor - naj bo sila s tabo. Pa lepe praznike! --Archangel 00:33, 30. december 2009 (CET)

Nima smisla se ukvarjati z ljudmi, ki hočejo slišati samo hvaljenje lastnih presežkov. Pri tem imamo pač opravka s 75-letnim Alexom Bassom (še pomnite tovariši). Vprašanje laho zastavite še 500 ljudem in, če ne bodo odgovorili tako kot si nekateri zamišljajo potem nimajo pojma o vseh področjih. Lahko pa, po drugi strani pritrdi Peter Klepec iz Brezovega dola in bo njegova beseda nekaj veljala ... Kar se mene tiče sem z adolescenti tretjega življenjskega obdobja zaključil...--Rude 07:33, 30. december 2009 (CET)

Kategorija:Članki, ki so potrebni čiščenja

Kategorija:Članki, ki so potrebni čiščenja vsebuje zavidljivih 2600 člankov...

Tam piše tudi: Stran je seznam vzdrževalnih opravil, pri katerih smo v zaostanku. Potrebujemo pomoč več izkušenih urejevalcev Wikipedije. Ko bo seznam prazen, to predlogo odstranite. --Andrejj 08:00, 25. december 2009 (CET)

Bom jaz odstranil predlogo, ni problema. ...Šalo na stran, res je, veliko jih je, izkušenih in obenem aktivnih wikipedistov pa zelo malo, tako da je to kar realna slika. Gre tudi za to, da je to najenostavneje naredit - ko vidiš neurejen članek, vanj prilepiš predlogo {{slog}} in ga pustiš pri miru. Tako pač je. Na žalost. --Jambornik ^Nja 11:03, 25. december 2009 (CET)

Molitvi v slovenskih narečjih

Janezdrilc nekoč je napisal Oče naš v prekmurščini in rezijanščini. Andrejj zdaj je vzamel, se skliceval, da je slovenska wikipedija. Ampak rezijanski in prekmurski sta varijanti slovenskega jezika, govorci so Slovenci. Ter, wikipedija je hoče širiti znanje, zato rezijanska in prekmurska varijanta molitvi sta tudi pomembna, ker informirata bralec wikipedije, kako so prevedli Oče naš zamejski Slovenci. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 08:24, 29. december 2009 (CET)

V članku so napisali starogorski in celovski rokopis, ki sta tudi imata Oče naš. To sta tudi narečji (koroški in primorski). Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 11:39, 29. december 2009 (CET)

Če imamo zgodovinske inačice, zakaj ne bi imeli tudi sedanjih. --Miha 12:58, 29. december 2009 (CET)

Zgodovinske inačice so pomembne za razumevanje razvoja besedila (kadar so). Narečne so pomembne samo za razumevanje narečja in so PMM izven obsega tematike (out of article scope, kot bi rekli Američani). Lahko se kakšen prevod uvrsti v članek o narečju, ali kot sem predlagal, izbere eno splošno razširjeno besedilo in doda vse prevode v članek slovenska narečja. To bi bila zanimiva primerjava. — Yerpo ^Ha? 13:05, 29. december 2009 (CET)

Ampak prekmurščina ne samo navadno narečje, kot rovtarsko narečje. Zato tudi pomembno napisati Oče naš v prekmurščini, ker najzanimivejšo in najbogatejšo narečje slovenščine. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 14:40, 29. december 2009 (CET)

Halo Dončec, od kdaj je rovtarsko narečje manj vredno od prekmurskega? --Andrejj 15:13, 29. december 2009 (CET)

V rovtarskem narečju koliko knjig so tiskali, in koliko v prekmurščini? Od leta 1715, do leta 1945 pribl. 250-300 knjig so izdali v prekmurščini. Ali v rovtarskem narečju so prevedli Sveto pismo? Pojdi v pokrajinsko knjižnico Murska Sobota, in tam samo beri knjige in disertacije Vilka Novaka, pa tudi Franci Justa! Boš že videl, kakšno bogatejšo narečje prekmurščina, kot druga slovenska narečja. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 15:27, 29. december 2009 (CET)

Andrejj! Zakaj si tako skeptik! Vem zakaj zamenjšavajo vrednost prekmurščino Slovenci v Sloveniji. To sem napisal v članku prekmurska jezikovna vojna. Pa tudi zato, ker madžarski nacionalisti nenehno so lajali, da Vendi ni so Slovenci in zdaj še tudi bojijo v Sloveniji, da Madžari hočejo razdeliti Slovence, če bi kdo pravi, da prekmurščina je jezik. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 15:33, 29. december 2009 (CET)

Vse kar si omenil piše v članku prekmurščina in to je popolnoma dovolj. Kar predlagaš je isto kot da bi jaz v vsakem članku o žuželkah - o muhah, osah, hroščih, termitih, kačjih pastirjih,.... napisal Ezopovo basen o mravlji, ker so pač mravlje najštevilčnejša skupina žuželk. In s tem ker je ne nikakor ne zanikam statusa mravelj. — Yerpo ^Ha? 15:38, 29. december 2009 (CET)

Dončec, če je prekmurščina jezik, začni Wikipedijo v prekmurščini, tukaj bomo uporabljali slovenski jezik. --Andrejj 15:42, 29. december 2009 (CET)

Ok, ampak tam, ko pišem članek Oče naš, tudi napišem slovensko varijanto, da bi lahko komparira bralec, ker oba slovenska jezika. Sicer že sem vprašal na strani Meta in druge uporabnike v šlezijanski in žemaitski wikipediji, kako cenijo idejo prekmurske wikipedije in tako so menili, da dobra ideja zaradi tega, da so tiskali knjige, časopise v prekmurščini, in to je bila poučni jezik tudi. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 15:49, 29. december 2009 (CET)

Tukaj na univerzi, v Sombotelu, kjer študiram slavistiko, tukaj dva hrvaška jezika študirajo: gradiščanski in standard hrvaški jezik. Gradiščanščina tudi takšna kot prekmurščina, ima svoj knjižni jezik, tiskali so, in danes tudi tiskajo knjige, na Gradiščanskem in v Železni županiji poučni jezik v šolah. Gradiščanščina tudi eno dominantno hrvaško narečje, to ne razpravljajo Hrvati na Hrvaškem, celo tudi podpirajo. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 15:57, 29. december 2009 (CET)

V Wikimedia Incubatoru zdaj testirajo šlezijanskonemško wikipedijo. To tudi eno narečje nemškega jezika (en:Silesian German) in nima tako velike književnosti, kot prekmurščina, ampak šlezijanski Nemci tako želijo negovati njihovo nacionalno identiteto, da v svojem narečju pišejo enciklopedijo. Dončec^{Tüj leko njaš znán.} 16:36, 29. december 2009 (CET)

O poslanstvu brisanja

Ma jaz ne vem ali imajo nekateri tule edino poslanstvo, da brišejo, kar je pač možno? Zdi se, da so oni tisti, za katere Wikimedia zbira denar, ko pa tako vročekrvno opravljajo komunalne storitve. Pošteno bi bilo, da se najprej odpre debata, pove mnenje, potem pa se po potrebi nekaj briše. Pri nas pa je vedno obratno, in to je že stara praksa. Andrejj se spravi celo nad pogovorno stran, kjer je Dončec pustil komentar - in res verjamem, da je sila moteča in neprimerna. Da kljub svojem dolgoletnem administratorskem stažu še vedno ne ve in noče vedeti osnov delovanja, naj navedem včerajšnji primer, ko je brezimni uporabnik ustvaril članek Dvorec Jelše. V naslednjem hipu ga je Andrejj izbrisal, s čemer je kršil tri smernice: 1. nanoškrbine so del Wikipedije, zato se jih ne briše, 2. Če je vsebina resnična, se poda predlog za izbris, 3. če tudi slednje zataji, se obvesti avtorja, da sploh ve za razlog. Glede na to, da se pri omenjenem uporabniku te prestopki kar naprej že dolgo pojavljajo, bi bilo resno za razmislit, ali se mu naj administartorske pravice odvzajemo, saj prav očitno deluje destruktivno, v škodo Wikipedije. --Janezdrilc 14:58, 29. december 2009 (CET)

Janez, če želim o vsakih dveh "stavkih", ki jih mimoidoči pustijo tukaj, razpravljati, se res lahko polno zaposlim pri Wikimediji (in prosil bi te, da ne kvasiš neumnosti za koga Wikimedija zbira denar!). Pogovorne strani so brisane, ker so namenjene pogovoru o vsebini članka. Prispevki uporabnikov, sploh nekih projektov, pa so itak zgodba zase. Noben od njih, z mentorjem na čelu, ne bere niti minimalnih navodil. Če pa resno razmišljaš o mojih "prestopkih", pa na ustreznem mestu sproži glasovanje o odvzemu pravic.

Pa da ne pozabim, tudi umazane posle mora nekdo delati. --Andrejj 15:30, 29. december 2009 (CET)

Vzdušje

Ko takole naključno človek pogleda se mu zazdi, da smo trop prepirljivcev (ki se zmrdujejo nad drugimi, medtem, ko pri nas ni prav nič bolje). Kaj ko bi malo vsak pomiril svoje konje? Pa uspešno v novem letu... lp, --Miha 20:03, 29. december 2009 (CET)

Miha, se popolnoma strinjam! Slika na WP je podobna stanju v družbi! Samo pogledaj, kaj si nekateri privoščijo napram predsedniku države? Zdi se mi, da je na WP kriv sistem, zato sem napovedal javno debato. Konkretno: prepovedal bi anonimne administratorje in uporabnike! Pa lep pozdrav v novo leto! --Generalmajor 21:24, 29. december 2009 (CET)

Super. Povozimo vse, ki so pripravljeni sodelovati, četudi pod anonimnim imenom! Naj živi vojaški red! ... hja, božično vzdušje pa to... Sploh pa ne razumem, GM, za kaj naj bi bil kriv sistem in kaj ima anonimnost oziroma neanonimnost administratorjev in uporabnikov tukaj sploh zraven? Sicer pa, ali ima v zadnjih dneh še kdo občutek, da ne da se je čas ustavil, ampak da sploh ni več ure? lp --Jambornik ^Nja 21:39, 29. december 2009 (CET)

Pa saj anonimnost niti ni problem. Pri nas je edini problem ta, da najprej nekomu nekaj brišemo in spreminjamo, nato pa se začne polemika, med njo pa se samovolja urejanja nadaljuje. Kot petletni otroci, ki se vsak za svojo stvar cuka. In to vedno eni in isti. A je res tako težko najprej avtorju povedati, s čim se nekdo ne strinja? In med debato pustiti urejanja članka začasno pri miru? Vse polemike so se začele ravno zaradi tega problema. --Janezdrilc 22:13, 29. december 2009 (CET)

Anonimnost uporabnikov, predvsem pa administratorjev, je velik problem, pa ne samo WP, temveč nasploh. Vprašajte strokovnjake (psihologe, psihiatre), pa bosta dobila pravi odgovor! Splošno je pa znano, da so prav anonimneži zelo "pogumni" ljudje, vem pa tudi iz življenske izkušnje, da so anonimneži na splošno tudi ljudje slabega karakterja. Končno, ves moj spor na slovenski WP se je začel zaradi posegov anonimnega administratorja 213, menda celo zgodovinarja. Pa ga nekateri mlajši, še kar naprej branijo, čeprav jim je glasno napovedal, da bo "desloveniziral" slovensko WP. Samo za to gre! To so pa že politične in nacionalistične igrice, ki jih bom tudi javno predstavil, pa naj bo komu všeč ali ne. In še to: če se bom umaknil iz slovenske WP, bom zahteval tudi izbris vseh svojih člankov, četudi po sodni poti! Namreč, tudi izbris vsebin je v Wikipediji možen in predpisan, na kar nekateri pozabljajo.--Generalmajor 00:31, 30. december 2009 (CET)

Le pogumno na juriš generalmajor, saj je bila to politika, ki so jo učili v bivši armadi kajne? Pred tem pa ti predlagam, da se posvetiš licencam, da ne boš izpadel smešno podoben don kihotovu v boju z mlini na veter. Prosta licenca namreč pomeni, da si se v trenutku, ko si objavil prvo črko tule gor, odpovedal vsem avtorskim pravicam. Imej dostojanstvo vsaj v odhodu... --Rude 07:42, 30. december 2009 (CET)

Rude, ne eskaliraj tega, ker ni vredno. Ni se odpovedal avtorskim pravicam, ampak je prispevke nepreklicno odstopil pod licencama CC-BY-SA 3.0 in GFDL. Torej ima pravico, da se ga navaja kot avtorja, česar mu noben ne krati. Se pa strinjam da bo zahteva po izbrisu pred sodiščem izpadla precej smešno. Smešno je tudi, kako začne opletati z deslovenizacijo, nacionalizmom in politiko v tistem trenutku, ko nekdo podvomi v njegove svetleče argumente, pa čeprav s kontraargumenti. Nenazadnje pa ne, anonimnost v tem promeru ni problem. Sem precej prepričan da Wikipedija ne bi bila kar je, če bi zahtevali identiteto in kvalifikacije vsakega sodelavca. Problem je, ker ta družba ni dorasla utopični zamisli da bi bilo posameznikovo delo pomembnejše od posameznikove osebe. Kar poglejte našo politiko - ne glede na to kako dobra je ideja, jo ljudje spljuvajo ker je prišla iz napačnega pola. Generalmajorjeve nenehne žalitve in grožnje to samo potrjujejo. Tako da raje ne bi o slabih karakterjih tukaj... — Yerpo ^Ha? 08:55, 30. december 2009 (CET)